Lene Lekše: Častni krog
8. 8. 2025 - 19. 9. 2025, Galerija Škuc


Lepo vabljene_ na ogled razstave Častni krog z umetnico Lene Lekše v petek, 8. avgusta, ob 18. uri, nato pa še na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Umetnica: Lene Lekše Kuratorka_: Tia Čiček
___________
Obrazstavni dogodki
8. 8. ob 18. uri : ogled razstave z umetnico Lene Lekše
29. 8. ob 20. uri : VideoDvorišče.18 (kuratorka: Lene Lekše v sodelovanju z Galerijo Škuc in s Postajo Diva (Zavod SCCA-Ljubljana)
3. 9. ob 17.00 : ogled razstave z umetnico Lene Lekše, likovno pedagoginjo Neveno Aleksovski in ustvarjalna delavnica LOOP za otroke starosti 5 let in več, obvezne prijave na: pedagoski.program@skuc.org
17. 9. ob 18. uri : ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček
___________
Umetnica Lene Lekše se na razstavi Častni krog ukvarja z zgodovinskim materialom, ki je, časovni oddaljenosti navkljub, aktualen. Septembra 1864 se je na robu britanskega industrijskega mesta Bradford odvijal za današnji pogled nenavaden podvig, ki bi ga lahko primerjali s sodobnimi športnimi manifestacijami. Enaintridesetletna Emma Sharp se je odpravila na sprehod, dolg milj [1] .
Pedestrianizem je bil namreč konec 19. stoletja množično spremljan »gentelmanski šport«, [2] predhodnik današnjih urbanih spektakelskih tekov, Sharp pa je s podvigom neposredno izzivala tedanje norme spola, delovne etike in moralne ekonomije prostega časa. V moški obleki, a z ženskim klobukom, oborožena s sprehajalno palico, pištolo in pasjim spremljevalcem, je 17. 9. začela svojo 1.000 milj dolgo in 1.000 ur trajajočo hojo okoli puba Quarry Gap na Dick Laneu in jo 29. 10. 1864 zaključila.
Sodobna vizualna umetnica Lene Lekše se v svoji samostojni razstavi v ta zgodovinski dogodek poglobi in iz njega izpelje mrežo povezav. Častni krog nastopi kot projekt v nastajanju, delovni prostor, laboratorij in nekakšna platforma za animacijo, ki jo Lekše razvija na Estonski umetniški akademiji v Talinu in s katero bo Sharp ponovno oživela. Njen podvig prestavi v časovno spiralo, kjer se zgodovina ne vrača kot preteklost, temveč kot potencial. Gre za, kot jo imenuje umetnica, »odrsko vajo«, odprt, procesen trenutek, ko se preizkušajo elementi nastajajočega filma: zvočni fragmenti, rekviziti in lutke, arhivski prizori, kostum in delci scenarija. Vstopiti v film skozi format razstave pomeni vstopiti v prostor, kjer še ni določene naracije, kjer je vse še mogoče. Obiskovalka_ kroži po sobah, bere misli , ki so zapisane na steni, misli protagonistk_, misli same_ sebe. Sproti si ustvari lastno zgodbo o ciklični hoji. Razstava s tem ne ponuja gotovosti, temveč vztrajanje v gledanju, ki omogoči, da se nekaj (morda čisto majhnega, skoraj neopaženega) deli v skupnem spominu in izkušnji.
V animaciji, ki se počasi sestavlja skozi razstavo, postane Sharp figura, ujeta v tornado, dobesedno in metaforično. Tornado kot simbol izgube nadzora, pa tudi kot prispodoba transformacije in cikličnosti. Hoja sama je izpostavljena kot introspektivna gesta, skoraj meditativna, a hkrati obsesivna, boleča praksa. V ponavljajočem koraku se telesu odvzame teža, identiteta se razpira, čas se razteza in zvija.
Častni krog se fizično razpira okoli vrtiljaka, na katerega lahko obiskovalka_ sede in se pusti ujeti projekciji besedil, ki pleše okoli nje_. Prostor napolnjuje zvočna podlaga, ki se izmika harmoniji utripa korakov, ritem drži trobenta, s čimer smo opozorjene_ na strukturo prostega časa. Pihalni orkester, včasih ga je imela vsaka tovarna, namreč sugerira prosti čas, lahko pa tudi prostočasno orodje nadzora.
Pomemben del razstave je odnos do časa, saj traja razstava, kolikor je podvig: 43 dni. Animacija, ki bo nastala, bo v 4 minutah in 3 sekundah povzela 1.000 ur hoje. V tej kompresiji in raztezanju se skriva še eno ključno vprašanje razstave: Kako razumevati čas v animaciji, v razstavi, v življenju? Je čas le merilo dela, število ur in korakov ali se lahko raztegne v izkušnjo, ki se izmika utilitarni logiki?
Emma Sharp ni le markantna osebnost iz zgodovine športa, temveč emblematična pionirka, ki se je kot »pedestrienne« podala v svet, ki ženskam ni priznaval niti fizične vzdržljivosti niti mesta v javnem prostoru. Njena hoja je retrospektivno lahko beležena kot zavzemanje prostora in vzdržljiva prisotnost. Če se spomnimo, da so leta 1967 na Bostonskem maratonu poskušali preprečiti tek takrat dvajsetletni Kathrine Switzer zgolj zato, ker je bila ženska, lahko tudi današnja transfobna športna okolja razumemo kot nadaljevanje dolgoletne uporabe športa za vzpostavljanje in utrjevanje spolne binarnosti.
Razstavo Lene Lekše vidim kot poziv k hoji kot praksi upora. V času, ko je sprehajanje vse bolj obravnavano kot luksuz ali celo lenoba, ko javni prostor pripada avtomobilom in kapitalski produktivnosti, razstava vrača hoji dostojanstvo, poetiko in političnost. Obenem pa izpostavlja, kako je bila in ostaja hoja »drugih« vedno predmet upora na eni in predmet nadzora na drugi strani. Hoja, kot inherentno politična, predvsem premika meje zasebnega in javnega prostora ter razkriva in prevprašuje omejitve, ki jih čutijo določena telesa (nevarna hoja ponoči, hoja brez spremstva znank_ itd.). Če izpostavimo hojo žensk kot dejanje upora, razkrivamo, kako na primer mestna okolja oblikujejo dinamike moči, ki temeljijo na dojemanju spola. Ženske so pogosto razumljene kot telesa in ne kot posameznice_, ki se gibljejo po prostorih, kjer sta vidnost in ranljivost tesno prepleteni. Dejanje gibanja po mestu postane izjavljanje in širjenje prostora žensk, izpodbija prostorsko izključenost in pričakovanja, ki stremijo k nevidnosti in ponižnosti žensk v javnem prostoru.
Umetnica opozarja, da žensko hojo zaznamo tudi v ljudskem izročilu. »Krivopete«, divje ženske slovenske mitologije z nazaj zasukanimi stopali, lahko razumemo kot simbol upora proti patriarhalnemu nadzoru in normam produktivnosti. Njihovo prosto gibanje po gozdovih in gorah, stran od naselij in družbenih pravil, uprizarja drugačno obliko hoje – táko, ki se upira – s tem pa telesnost, ki presega meje dovoljenega in domačega. Podobno kot čarovnice, utelešajo krivopete neodvisnost, znanje in zavrnitev podrejene vloge. Njihove »krive noge« niso deformacija, temveč znak, da ne hodijo po ravni poti, hodijo po svoje. Čarovnice so na primer pogosto upodobljene v gibanju; na poti, ponoči, skozi gozdove, čez polja, zunaj nadzora vasi. Njihova hoja ni bila namenjena prihodu, temveč samemu gibanju; je obredna, krožna, zbegana, a odločna. Hodile so, da bi ostale neulovljive, da bi si izborile prostor med svetovi, zunaj dosega zakonov, patriarhata, Cerkve in meščanskih sodišč. V tem duhu razstava odpira prostor za razmislek o hoji kot političnemu orodju ter gesti, ki se izmika učinkovitosti in cilju – kot neprestani vrnitvi, kot zaroti gibanja, kot tihem čaranju in introspekciji v ritmu koraka.
Lekše prek premišljenih vtisov, umetniške raziskave, utrinkov življenja, lastne introspekcije, artefaktov in elementov animacije v nastajanju ustvarja igriv potopitveni prostor, kjer se spomin prepleta z domišljijo in zgodovina s špekulacijo. Emma Sharp tako ne hodi le skozi Yorkshire, temveč tudi skozi naše razumevanje hoje, telesa in realnosti časa.
Tia Čiček
___________
Lene Lekše (1994) je vizualna umetnica, ki deluje na presečišču kiparstva, animacije, videa in scenografije. Leta 2021 je magistrirala iz kiparstva na ALUO UL, zdaj pa nadaljuje študij animiranega filma na Estonski umetniški akademiji (EKA) v Talinu. V svoji praksi s humorjem in resnostjo raziskuje kompleksne fiktivne svetove ter razmerje med resnico in fikcijo z namenom subvertiranja dominantnih narativov o geopolitiki, kulturi, umetnosti in zgodovini. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, mdr. na trienalu U3 v Moderni galeriji v Ljubljani ( Živo in mrtvo , 2019), v Galeriji Škuc, Krobath (Dunaj), Kula Cetinjska (Beograd), na Svetlobni gverili (Ljubljana) in v Galeriji Obrat (Maribor). Samostojne razstave: Sokolovo oko (DobraVaga, 2019), Strategije požvižgavanja (Alkatraz, 2020), Serendipitously (P74, 2022) in Excavation site (Kuća Reichsmann, Đakovo, 2024). Leta 2021 je prejela nagrado skupine OHO in bila na rezidenci Residency Unlimited v New Yorku. Z Marušo Uhan, kot umetniški tandem DILEMA, sta razstavljali na Veselovem vrtu ( Poglavje 2: Prehod , 2024) in v Mestni galeriji Nova Gorica ( Kurativa spajanja , 2025). V zadnjih letih ustvarja tudi za gledališče na področju videa in scenografije, sodelovala je pri predstavah Spolna vzgoja II: Borba , 55. člen (SMG), Teci, Maša, teci (MGL) in Dodekalogija – 1972 (SNG Nova Gorica). Gledališki procesi so vplivali na njen pristop k animaciji in vizualni umetnosti kot prostorski in izkustveni praksi.
___________
[1] 1 milja = 1,6 km
[2] Podvigi so javnost navduševali zaradi visoke mere vzdržljivosti tekmovalk_, pospremljeni so bili tako z zabavami kot z vzporednimi stavami.
___________
Šivanje kostuma: Tajda Novšak Glasbena podlaga: Vid Šketa Zvočna tehnična podpora: Tine Mulej Vrabič
Ilustracija: Chen Zhang
Pomoč pri arhivskem gradivu: Gina Bridgeland, Donna Grewer, Kathy Nicol
Slovenska lektura: Inge Pangos Angleški prevod: Arven Šakti Kralj
Oblikovanje: Lea Jelenko
___________
Zahvale: Mihael Novak, Maja Bojanić, Lucija Smodiš, Maruša Uhan, Lara Reichmann, Tina Pavlović, Anya Ru, Julie Černá, Vicki in Ian (Local Studies), Maryen Vasyna Vasanthakumar
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Martina Abramović: Umetnica ni prisotna, performans
27. 8. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
5. 6. 2025, ob 21, atrij Galerije Škuc
18.5.2025, ob 19.00, Galerija Škuc
Umetnica je razvajena.
Umetnica ne deluje.
Umetniško delo ne deluje.
Tekst ne deluje.
Ni časa.
Ni mačk.
Za crknt!
Martina Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana, v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Drušvom za sodobno klovnsko umetnost.
Obiskovalci vabljeni, da si pobliže ogledajo (ne)unikatno umetniško delo ter sodelujejo pri iskanju (ne)smisla.
Obiskovalce prosimo naj ne božajo Scrödringerjeve mačke in naj se ne hranijo z mačjimi briketi, ker so del umetniškega dela.
Več na https://zacrknt.si/martina-abramovic/

Na obisku / Lene Lekše
sreda, 3. 9., ob 17h, Galerija ŠKUC
Obisk razstave umetnice Lene Lekše in ustvarjalna delavnica loop animacije
brezplačno, obvezne prijave: pedagoski.program@skuc.org
LOOP
Kadar se dolgo vrtimo na vrtiljaku, začnejo stavbe v bližini poplesavati in spreminjati oblike. Barve se prelivajo in spojijo, okno se raztegne v vrata, psu zrastejo zajčja ušesa.
Na razstavi bomo zavrteli čas nazaj v 19. stoletje, ko je bila repetitivna, krožna hoja ena izmed najbolj priljubljenih športnih disciplin. Podrobneje bomo spoznali junakino nastajajočega animirangea filma Emmo Sharp, ki je skupaj s kužkom podirala rekorde svojega časa in prestopila družbene norme.
Po ogledu razstave bomo z vrtinčenjem idej nadaljevali na filmski delavnici. Tako kot pri športu je tudi za nastanek animacije potrebno veliko časa in vztrajnosti. Da se animatorji izognejo dolgotrajnemu animiranju, velikokrat uporabijo trik imenovan LOOP -ali zanka. Gre za krajšo sekvenco sličic, ki se ponavlja v neskončnost in s tem ustvari iluzijo ennakomernega premikanja. Velikokrat se uporablja kadar animiramo ponavljajoče gibanje, naprimer lik ki hodi. Namesto da vsakič znova animiramo premike, jih raje ponovimo. Pri ustvarjanju bomo uporabili različna pisala, čopiče in voščenke ter se animiranja lotili ekipno v manjših skupinah. Vabljeni na skupno kroženje po papirju!
Lene Lekše je magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Trenutno nadaljuje študij animiranega filma na Estonski likovni akademiji (EKA). Deluje na področju vizualne umetnosti, videa in gledališke scenografije. Njena dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini.Poleg umetniške prakse se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Vodi in koordinira pogovore ter delavnice s področja sodobne umetnosti(Mestna galerija, galerija p74) ter filmske vzgoje (društvo SLON, Animateka, Stoprtik). V svojih delih raziskuje nenavadne zgodbe, ki prehajajo med resničnim in fiktivnim. Iz njih gradi nove mite, ki se nenehno spreminjajo ter presprašujejo ustaljene rituale in poglede.
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

ROPOTARNICA - MARKUS W. SCHNEIDER
ponedeljek, 15. 9. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc
V januarju 2024 je Schneiderjev akustični solo album "Ghosts in my Pocket" izšel pri nemški založbi Iapetus. To je začetek njegove resne umetniške raziskave akustične kitare v eksperimentalnem kontekstu. Osredotočil se je na raziskovanje različnih oglasitev, preparacij inštrumenta, tonalnih razmerij in elektronskih aranžmajev. Povezanost, neposrednost in intima akustičnega inštrumenta se srečujejo z digitalnimi zvoki, povratnimi zankami in umetnimi prostori.
Trenutni program "More Ghosts in my Pocket" je nadaljevanje in razširitev njegovega skladateljskega jezika. Za omenjen projekt mu je bila tudi dodeljena skladateljska štipendija mesta Dunaj.
Markus W. Schneider – kitarist, skladatelj, improvizator, pevec in producent – deluje predvsem na področju eksperimentalne glasbe, s poudarkom na pop in jazz glasbi. Vprašuje običajne konotacije električne kitare, ukvarja se z alternativnimi tehnikami igranja, elektroniko in rekonceptualizacijo repertoarja ter klišejev. Njegovo solo delo vključuje elektro-akustične improvizacije ("Fragile Findings"), glasbo akustične kitare ("Ghosts in my Pocket") in dekonstrukcijski pesniški krog "Widerspruch".
Poleg svojega solo dela je del avantgardnega-pop dueta 264 HOURS OF SLEEP s Christino Ruf, impro dueta Gnigler/Schneider, eksperimentalne pop skupine GLAM (z Gloorio Amesbauer, Aras Seyhan), jazz sexteta Lukas Aichingerja AHL6, noise skupine Ferro Taylor, multimedijske skupine Monza Blitz in B. and Fleischmann.
V sloveniji pa je nazadnje nastopil leta 2016 s svojim Gentle Guitar Triom in v okviru turneje projekta Pedalboard Highway, z Jako Bergerjem, Vitjo Balžalorsky, Arasom Seyhanom in Erikom Eskildsenom.
Vstopnina na koncert: 1 €.

foto: Gloria Amesbauer
Veseli nas, da lahko tudi v prihajajoči sezoni napovemo in vas hkrati povabimo na serijo koncertov v Galeriji Škuc. Gre za edicijo avant-improvizatorskega koncertnega ciklusa Ropotarnica, kjer dajemo možnost nastopa in predstavitve delovanja še uveljavljajočih se in tudi že priznanih glasbenikov s področja improvizirane sodobne godbe.
Z Ropotarnico želimo tako še naprej koncertno pokrivati ustvarjanje domače avant-improvizatorske scene in njihovih povezav s tujimi glasbeniki, ustvarjajočimi na tem polju sodobne glasbe. Koncerti bodo po možnosti skušali slediti ritmu enkrat mesečno, ob ponedeljkih ob 21.00 uri v Galeriji Škuc. Vstopnice, v zameno za simboličen kulturni evro, bodo na voljo le pred začetkom koncerta.
Umetniški vodja in selektor koncertnega ciklusa Ropotarnica je Vitja Balžalorsky.
Ob vabilu se že veselimo vaše prisotnosti in vam želimo obilo pozornosti in užitkov ob poslušanju izvajalcev s prihajajoče Ropotarnice.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo , Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

SLEPO KOLENO - srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik
sreda, 17. 9. 2025, ob 20h, Galerija Škuc
Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Tom Veber, Mojca Fo, Tanja Mastnak, Jelka Zorn in Samanta Hadžić Žavski
Vodi: Suzana Tratnik
Pri Društvu Škuc že dobro desetletje potekajo delavnice pisanja LGBT-proze, ki jih vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. Tokrat se bo predstavilo šest avtoric in avtor, ki trenutno obiskujejo te delavnice, na katerih poskušajo rešiti »slepo koleno« v svojih besedilih. Kako so se lotile_i te naloge in kaj je nastalo, pa bomo slišale_i na tokratni javni predstavitvi. Vabljene_i!
Nadja Svetlin Kastelic , rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Poklicno se ukvarja se z mednarodnimi zadevami na področju zdravja. Izven delovnega časa se posveča kulturi in športu. Je udeleženka tekaških in kolesarskih maratonov ter triatlona, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na šahovskih turnirjih in državnih prvenstvih. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah.

Mirjam Gostinčar , letnik 1969, po poklicu in srcu socialna delavka, od tega dela sicer že malce izmozgana, a vseeno. Svet želim videti boljši kot je, tudi zato se zatekam v pisanje predvsem kratkih zgodb. Te so včasih kruto realne, morda celo brutalne, me pa sproščajo. Pisanje je vsekakor svet neštetih možnosti, verjetno edini te sorte. Pisanje (in verjamem, da vsakovrstno umetniško ustvarjanje) ponuja brezmejno svobodo in obilico možnosti, ki si jih v realnem življenju težko privoščiš iz živeti. Ni težko- zaplavaš pač v svet sanj in domišljije, in na ta nač in preizkusi š nešteto različnih življenj / vlog. V tem tihem in povsem mojem svetu si odpočijem, se razelektrim in si napolnim baterije:-)

Tom Veber rojen v Mariboru leta 1995 je igralec, interdisciplinarni umetnik, občasni prozaist, urednik, predvsem pa pesnik. Izdal je štiri pesniške zbirke (Točka preloma, Do tu sega gozd, Pordelih lic, Plesen in druge ljubezni), uredil je tudi dve antologiji poezije (Millimeter in pol in Srca v igri). Njegove pesmi so preveden v številne jezike, za svoje delo pa je bil tudi nagrajen, med drugim je prejemnik nagrade Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi.

Mojca Fo je arhitektka, slikarka in ilustratorka. Kadar slika, se njeni svetovi razvijajo iz zgodb v podzgodbe, iz realnih in fantastičnih globoko v arhetipske podobe in svetove. Prav táko je njeno pisanje. Zgodbe, ki so žive in pronicljive, ter podobe ulic in notranjih prostorov pogosto povezuje z zgodbami in podobami akterjev v njih. Blizu ji je japonska kultura, s katero se intenzivno ukvarja, tudi filozofija in narava. Piše krajšo prozo in pesmi, je dobitnica večih priznanj in nagrad. Sodelovala je na več kot 40-ih razstavah pri nas in v tujini.

Jelka Zorn je izredna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za socialno delo. Kratke zgodbe in poezijo je brala na festivalu Lezbična četrt in Velikem lezbičnem branju. Pesem » Po protestu « je objavila v zbirki Beseda upora (uredil Dejan Koban), kratko zgodbo » Pregon « pa v spletnem časopisu Mešanec. Piše s podporo kreativnih delavnic pri Suzani Tratnik in Branetu Mozetiču. Navdih za pisanje črpa iz aktivizma in prevpraševanja medosebnih odnosov.

Samanta Hadžić Žavski (1993) je komparativistka in pisateljica. V študentskih letih je začela pisati kratko prozo, ki jo je objavljala v revijah Locutio, Novi zvon, Spirala, Sodobnost in Literatura. Izdala je dve zbirki kratke proze, Serijski morilec(2019) in Obiski (2022). V romaneskni formi pa se je preizkusila z romanoma Smrt, v temo zavita (2023) in Še en vdih (2025).

Tanja Mastnak (1962) je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in pedagoginja. V študentskih letih je pisala radijske igre in scenarije. Najbolj odmevna je bila radijska igra Onkraj dotika. Objavila je strokovno monografijo Koncept ponavljanja v slovenski umetnosti modernizma in doktorirala s tezo Ustvarjalni potencial marginalnega: ženske v slovenski umetnosti. S pisanjem proze se intenzivneje ukvarja šele zadnjih deset let. Objavila je dva romana: Alternativni ukrep in Sibirija.

program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Gospa Judit, monodrama
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
četrek, 16. 10. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc v angleškem jeziku
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

K4 ROZA - season opening
sobota, 20. 9. 2025, klub K4, Ljubljana
cena vstopnice v predprodaji 12 € in na danb dogodka 15 €.
vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1203969.html
20. septembra se v Roza K4 odpira nova sezona, ki bo noč razsvetlila z glamurjem, ekstazo in brezkompromisno plesno energijo. Po dolgi odsotnosti se vrača neukrotljiva Viktoria Von Fukenstien, ki bo kot MC povezala program in s svojo karizmo, humorjem in predrznostjo stkala rdečo nit večera. Na velikem flooru nas čaka pravo razkošje – neustavljiva domača zvezda sava bo publiki postregla z energičnim setom, v katerem se prepletajo sodobni klubski ritmi in nalezljiva evforija, ob njej pa bo zavrtela še rotterdamska princesa Honey Dews, ki v svojih setih združuje house in disco ter z brezčasnimi groovi odpira prostor za radost in kolektivni ples. V vrhunskem drag spektaklu se vračajo kraljice House of Vulva – Vera Vulva, Patricia Vulva, Dia Vulva in Karmen Daš – ki bodo s svojo mešanico elegance, ironije in predrznosti ustvarile performans, kakršnega lahko pričara samo vulvarska magija. Medtem ko se bo na velikem plesišču lesketala drag opulenca in house-disco ekstaza, bo mali floor posvečen tršim elektronskim zvokom, kjer bodo anemagenta, msn-gf in Virtualka vodile publiko v globine techna in surovih basov. To je začetek nove sezone, to je noč, ko prestopimo prag v rožnato prihodnost – to je Roza K4. __________________________ Arena: Honey Dews sava Viktoria Von Fukenstien Vera Vulva Patricia Vulva Dia Vulva Karmen Daš
Bar: anemagenta msn gf Virtualka
Artwork: Jakob Golob ___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale: 12€ Door: 15€
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND

Impro aktivacija je sklop druženj, na katerih se bomo s pomočjo orodij in prvin improvizacijskega gledališča učile_i pripovedništva.
Naslanjali_e se bomo na lastne izkušnje, raziskovali_e družbene teme in razmišljali_e v kakšen okvir lahko postavimo performans katerega vsebina ni vnaprej določena. Randy Dickson pravi, da moraš pri ustvarjanju impro predstave vedno pogledovati nazaj, Tanja Matijašević, vaša pedagoginja, pa pravi: »Pejmo v akcijo.«
Moč improvizacijskega gledališča je v ustvarjanju podpornega okolja v katerem vsakdo prepozna prostor za izraz. Na delavnicah se bomo srečale_i osemkrat in na koncu določile v kakšni obliki bomo predstavile_i končni produkt.
Prijavite se lahko vsi, predhodne izkušnje niso potrebne. Delavnice so brezplačne. Mesta na delavnici so omejena.
Srečanja bodo potekala od septembra dalje. Prvo srečanje bo 23. 9. 2025 ob 17.30 v klubu Tiffany.
Delavnice bo vodila Tanja Matijašević v sodelovanju z drugimi improvizatorkami iz kolektiva Sile na klancu.
Tanja Matijašević je gledališka pedagoginja, improvizatorka, ki rada združuje različne umetnosti. V impro se je potopila leta 2014 (gledališče IGLU), skozi različne delavnice pa je spoznavala in krepila svoje impro veščine. Pred improm so bile lutke, ulično gledališče in ognjene umetnosti. Nekaj časa je bila članica kolektiva Improške. Trenutno pa se spogleduje s fizičnim gledališčem, drag performansom in poezijo, improvizira pa s skupino izkušenih improvizatork, ki gravitirajo v feminizem in si rečejo Sile na klancu.
Prijave zbiramo na naslovu info.center@skuc.org do 19. 9. 2025.

Projekt podpira Urad za mladino Mestne občine Ljubljana. Projekt je nastal v sodelovanju Zavoda Omrežje in Info centra Škuc.

Petek, 26. 9. 2025, Park Ade Škerl in Sonje Plaskan (v primeru slabega vremena: pisarna Društva ŠKUC, Metelkova 6) Ljubljana.
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Tema tokratnega bralnega kluba bo Ada Škerl, Senca v srcu (Mladinska knjiga, 1949).

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

warrego valles, koncert
petek, 26. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
vstopnina 5 €, priporočena rezervacija info@skuc.org
Producentki, DJ-ki, promotorki in queer aktivistki Nina Hudej in NinaBelle sta uveljavljeni in kreativni soustvarjalki ljubljanske glasbene scene. Njuna politična angažiranost, aktivistični entuziazem ter aktivno soustvarjanje glasbene scene so prepleteni z odzivi na sodobne družbene pojave, kar tvori osrednji steber elektronskega projekta Warrego Valles. V edinstveni kombinaciji eksperimentalne elektronike, klubske igrivosti, melodičnih vložkov, družbene kritike in samosvoje, brezkompromisne izraznosti Nina Hudej in Nina Kodrič lomita, drobita in na novo sestavljata glasbene celote. Pri založbi Kamizdat sta izdali "Location Off" (2017), "Botox" (2018), "Save As" (2019), in njun zadnji album »TURBO« (November, 2024) na slovenski butični založbi Kamizdat. »Warrego Valles zrcalita distopični svet in v iskanju upanja posegata po humornem materializmu. Po vrnitvi od abstrakcije na zadnjem albumu k besedam in pomenom sopostavljata sodobne techno-pop elektronske sloge z aktivističnimi izjavami in ironičnim cinizmom, pri čemer v procesu pokvirita tako žanre kot jezike. Na albumu TURBO Warrego Valles drzno predstavljata avtentično in izjemno učinkovito fuzijo pop in progresivnih senzibilitet, ki segajo od avant-hyperpopa z odmevi happy hardcora do trapa, electroclasha in balkanskih turbo-folk vibracij. Ta mojstrsko producirani zvočni paket je trdno zasidran med underground klubsko kulturo in radiju-prijaznimi bengerji.« [Kamizdat, 2024] Njune skladbe in remiksi pa se pojavljajo na različnih domačih in tujih kompilacijah ter albumih. Nastopata tako doma kot v tujini, na klubskih dogodkih, festivalih in radijskih platformah. Leta 2021 sta nastopili na največji DJ platformi Boiler Room v Zagrebu, leta 2023 pa sta v sklopu Festivala Grounded kurirali mednarodno dobrodelno kompilacijo «Peace". V letu 2025 sta v okviru kulturne rezidence nastopali v New Yorku na priznanem Lot Radiu, v klubu Mood Ring, HappyFunHideaway in v legendarnem kvir prostoru Henrietta Hudson. Kot promotorki in kuratorki vodita glasbeni program Festivala Grounded, snujeta redni glasbeni program v kulturnem centru Pritličje ter soorganizirata elektronske klubske večere s queer kolektivom Ustanova. Projekt Warrego Valles je neizčrpen motor, ki aktivno prispeva k vzpostavljanju varnejših prostorov in kritično obravnava mizoginijo, cis- in heteronormativnost. Ne vedno v tem vrstnem redu in pogosto v več funkcijah hkrati.
https://linktr.ee/warregovalles
IG: @warregovalles
SC: https://soundcloud.com/warregovalles
BC: https://warregovalles.bandcamp.com/
FB: https://facebook.com/warregovalles

Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.