Niko Novak, koncert

predstavitev novega albuma S9+M10

sobota, 5. 3. 2022, ob 20.00, Galerija Škuc

DODATNI KONCERT!

vstopnina 10 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org

S9+M10 je nadaljevanje Nikovega albuma  1, 2, 3, …4, ki smo ga izdali v letu 2019 pri Društvu ŠKUC in zaobjema zadnjih pet let njegovega ustvarjanja. Knjiga je sestavljena iz štirih poglavij poezije, z besedili komadov s treh albumov, posnetih med letoma 2016 in 2018 v Londonu, ki so dodani na USB ključku, privezanem na knjižno vrvico: I. Gone, II. Remains in III. Pankow. Na prvem albumu je v pesmih čutiti močan vpliv glasbe zasedb in avtorjev, kot so The Velvet Underground, Nick Cave in Leonard Cohen … caveovsko zveni predvsem Nikova mrakobnost v občutju podanih besed, cohenovsko pa njegova hkratna potreba tako po samoti kot po bližini. Pesmi z drugega albuma smo lahko slišali v filmu Ostanki – izpovedi duhovom (Remains – Confessions to the Gosts), ki ga je z Matevžem Jermanom zmontiral iz neuporabljenega materiala za film Mama Vlada Škafarja in je bil na ogled poleti 2019 na Kino Otoku v Izoli, na Postaji Topolovo in na 22. Festivalu slovenskega filma.

V spletni reviji Nova muska so prepričani, da smo z njim dobili slovenskega Jonnyja Casha, na Radiu Študent pa so ga poimenovali slovenski Leonard Cohen. A Niko je samosvoj in se na oznake ne ozira. Je pesnik življenja na divji strani, ki svojo individualnost (kot tudi nedostopnost) potrjuje zgolj s prepisovanjem od samega sebe, in arhetip barske mušice, ki je nekoč, preden se je nepovratno spečal z gledališkimi intelektualci, sedela na popotnem plašču Toma Waitsa. Takšna je tudi njegova poetika mestnega kavboja, znotraj katere se rad prepušča grehu in kazni ter prek katere se sporazumeva z demoni preteklosti.

Niko Novak je vsestranski ustvarjalec, predvsem pa glasbenik in kot tak mnogokrat prezrta domača glasbena legenda, nekdanji frontman zasedbe Dicky B. Hardy in ena polovica dueta Incurabili, ki ga je tvoril skupaj s pokojnim Brunom Subiottom. V zasedbi Dicky B. Hardy je posnel in izdal glasbene albume Why Aren’t You Screamin’ (1995), I Whistle – You Dance (1998) in You Can’t Go Halfway and Get In (2001), v zasedbi Incurabili pa When ever you’re ready (2010), Sure (2011) in Fair enough (2014). Leta 2011 iz naslovov knjig sestavi nova dela – Poezijo. Objekti so bili razstavljeni v Anselmi, v Ljubljani. Scenografijo je postavljal za večkrat nagrajene filme: za kratki igrani film v režiji Miha Mazzinija, Obisk (2019), za celovečerec v režiji Vlada Škafarja, Mama (2016) in za celovečerec Paradise – novo življenje (2019), Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018), Vašhava (2014), Dvojina (2013), Lov na race (2009), Vem (2007), Na sončni strani Alp (2007), pa tudi nenagrajene filme Vision of Europe (2004), Nikoli nisva šla v Benetke (2008), Ona mežika, cvetje drhti (2017), in druge. Kot igralec se je predstavil v filmih Vem (2007), Instalacija ljubezni (2007), To je zemlja, brat moj (2009), Toplo za ta letni čas (2011), Arheo (2011) in Idiot (2013). Kot avtor glasbe pa je podpisan v filmih Ljubezen na strehi sveta (2015), Ribolov (2016), Jaz sem (2017), Fundamenti (2018) in Ostanki – izpovedi duhovom (2019), leta 2018 pa je za Kino-Uho v Slovenski kinoteki v živo uglasbil in predstavil svoje videnje nemega filma Propad hiše Usher (1928). Leta 2019 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenimi tremi studijskimi albumi muzike, zbirko naslovljeno 1, 2, 3,… 4, ki zaobjema zadnjih pet let njegovega ustvarjanja. Leta 2021 je v samozaložbi izšel LP Pankow. Leta 2021 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenim studijskim albumom S9+M10. Niko Novak je prejemnik vesne za najboljšo glasbo v filmu Ljubezen na strehi sveta, na 18. festivalu slovenskega filma (2015), vesne za najboljšo scenografijo (23. FSF 2020) v filmu Una nuova vita (2019), letos pa po izboru žirije na natečaju festivala Tresk 2020, podpisan ob delo za najboljši videospot, Remains – Confessions to the Ghosts, kot glasba, režija in montaža.

Izid knjige in albuma sta omogočila: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo