P o l i t i k a     v a r s t v a    o s e b n i h    p o d a t k o v

Tatjana Greif in Nataša Velikonja: Zamolčane zgodovine

25.00 

ZAMOLČANE ZGODOVINE

 

Tatjana Greif in Nataša Velikonja

Založba Škuc Vizibilija, leto 2018

Delo Zamolčane zgodovine avtoric Tatjane Greif in Nataše Velikonja je nadaljevanje njunega dela Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987-2012 s predzgodovino, ki je izšlo leta 2012 in kjer sta podrobno začrtali ne le zgodovino lezbičnega gibanja od poznih osemdesetih let 20. stoletja dalje, temveč sta v njem posegli, sicer fragmentarno, a vendarle prvič v tem prostoru, tudi v zgodovino lezbištva na Slovenskem, lezbične motivike oziroma, bolje rečeno, v predlezbični diskurz vsaj od poznih desetletij 19. stoletja.

 

Umetnostnozgodovinsko delo Zamolčane zgodovine poglablja že nasnuto lezbično zgodovino na Slovenskem predvsem z raziskovanjem del in življenj nekaterih likovnih in literarnih umetnic, rojenih v drugi polovici 19. stoletja oziroma delujočih ob koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja. Avtorici sta se podrobneje lotili analize življenj in del umetnic Elde Piščanec, Henrike Šantel, Ivane Kobilce, Pavline Pajk, Zofke Kveder, Vide Jeraj, Ljudmile Poljanec, Marice Nadlišek, posredno pa še mnogih drugih, pa tudi družbenega in umetnostnega konteksta, ki jih je obdajal. Pri vseh omenjenih umetnicah oziroma v njihovih delih lahko najdemo elemente, ki bi v času njihovega ustvarjanja lahko predstavljali homoerotično ljubezen ali romantično naklonjenost med ženskami.

Knjiga Zamolčane zgodovine je razdeljena na dva dela. Likovni del v avtorstvu Tatjane Greif prinaša tri razprave, in sicer o slikarkah Eldi Piščanec, Henriki Šantel in Ivani Kobilci. Tudi literarni del v avtorstvu Nataše Velikonja prinaša tri razprave, in sicer o Pavlini Pajk, Ljudmili Poljanec in Marici Nadlišek ter modernistkah Zofki Kveder in Vidi Jeraj.

Kategoriji: ,