Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef
IDEALNA / IDEAL (M)OTHER
Zvočna igra o materinskem mitu / Music performance about the myth of motherhood
Lepo vabljeni na ponovitvi predstave o materinskem mitu Idealna Pije Brezavšček, Barbare Krajnc Avdić in Saške Rakef.
ponedeljek, 26. 3. 2018 ob 19.00, Plesno gledališki center – PGC, Kardeljeva ploščad 28a, Ljubljana
sreda, 4. 4. 2018 ob 20.00, Prešernovo gledališče Kranj, Teden slovenske drame
Damir Avdić (zvočno oblikovanje) / Pia Brezavšček (besedilo, dramaturgija) / Barbara Krajnc Avdić (besedilo, igra) / Sinja Ožbolt (koreografija) / Andrej Reza Petrovčič (oblikovanje svetlobe) / Irena Pivka (oblikovanje prostora in kostumografija) / Mila Popović (strokovna sodelavka) / Saška Rakef (besedilo, režija) / Nada Sekulić (strokovna sodelavka) / Tatjana Stanič (lektura) / Bojana Šaljić Podešva (zvočno oblikovanje, svetovanje za zvočno dramaturgijo in improvizacijo)
»Predstava Idealna je napisana v najboljši tradiciji feminizma, ki postavi nasproti glorifikaciji materinstva brezštevilne tegobe aktualnih praks rojevanja in dojenja, vpetih v telesno podjarmljanje in duševno podvrženje. Vse po vrstni ostajajo prepogosto minimalizirane, če ne celo povsem »pozabljene«.
Toda ostra kritika glorifikacije materinstva ni preprosta negacija, ki bi vse stavila na nasprotni pol. Neprecenljiva vrednost predstave je prav nenehno niansiranje in minuciozna skrb za postajanje in prehajanje, v katerem iz upravičenega razvrednotenja materinskih vrednot ne izhaja ne feministični nihilizem ne postmoderna relativizacija. Vendar nujna feministična ambivalentnost ne nevtralizira ostrine glavnega spopada z vsiljenimi ideali starih in novih tehnologij in diktatiranja posameznicam, ki nezaznavno prehaja v diktat bodisi krščanskih bodisi samoniklih ideologij in vnaprejšnjih sodb. Prav nasprotno: Idealna se izteče v izvrsten manifest za osveščanje vseh – rojevajočih in nerojevajočih, žensk in nežensk, človeka in birokratskega ali »stroke« in njene »doktrine«, ki pravi: Za otroka gre! His majesty the baby? Ali pa bolj ali manj prikrito nadaljevanje stoletja trajajočega zatiranja žensk in uničevanja le njim pripadajočih teles?
Sporočilo Idealne je jasno: Naj nam povedo, kaj vse počno z našimi telesi, ko rojevamo! Naj nas pustijo pri miru, ko dojimo! Naj nas odrešijo muk prekomernega podrejanja in uboganja! Nenazadnje: Naj se ne zaljubijo v oblast!«
Eva D. Bahovec
Kritiški odzivi:
»Obravnava materinstva v sodobnih scenskih praksah spada med tiste vrste »marginalnih« topik, ki se na odru pogosto znajdejo in poglobljeno problematizirajo le ob pogoju, da je njen avtor ali avtorica (v zasebnem življenju) neposredno vpeta v samo situacijo. Takšno umetniško angažiranje lahko razumemo kot osvobajanje, a nič manj tudi kot stisko. Avtorice Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić in Saška Rakef v projekt Idealna deklarirano vstopajo kot matere (njihova spremna beseda je neposredno slikovita, za koga morda celo neokusna), osebni diskurz pa premestijo v javno diskusijo, pri čemer lastne izkušnje idejno premešajo v enotno izvedbeno kompozicijo.« Zala Dobovšek za Dnevnik, Ultrazvok materinskih misli
https://www.dnevnik.si/1042788102/kultura/oder/kritika-ultrazvok-materinskih-misli
»Mnogim se zdi, da je materinstvo in z njim povezane težave določen rezidual preseženega časa. Kot da bi obstajal nekakšen konsenz o tem, da smo že dospeli, in da so vprašanja, zvezana s kritiko patriarhata, nekako odveč. Ob porastu neokonservativnih politik, ki strašijo po Evropi, gre kratko malo za slepoto, ki pesti tudi tiste bolj progresivne. Zato je Idealna, četudi se razteguje vse do mitološke Medeje in Demetre, uprizoritev, ki vselej govori o tukaj in zdaj, o aktualnosti našega časa.« Alja Lobnik za Kriterij, Niz slik, ki se neizprosno zaletavajo v mit o materinstvu in ga dekonstruirajo
http://www.kriterij.si/node/25
»Kadar so miti “ideje, ki udobno gnezdijo v naši miselni lenobi in nam ne dovolijo, da bi razumeli svet okoli sebe” (str. 14), povzročajo trpljenje in motnje – in to nam s kontrasti sporoča tudi Idealna. Na eni strani milozvočna glasba, na drugi strani raztrgane besede bolečine in razočaranj. V središču odra belina zavetniškega krila in bel novorojenček, v njegovem središču ujeta ženska, ki govori o mastitisu in čarovnicah.« Maja Šorli za Kriterij, Mati zavetnica marioneta
http://www.kriterij.si/node/23
»Podoba materinstva, kakor se kaže v kulturnem izročilu ter sodobnih medijih in socialnih omrežjih, je glorifikacija; gre za pretiran, tendenčen prikaz idealne. Predstava, po drugi strani, prikaže materinstvo kot telesno, duševno in mentalno tlako, v ironičnem tonu, prek parafraziranja citatov literarnih del (pretežno moških avtorjev), pa razkrinkava idealno mater kot nerealen, hipokritski konstrukt, ki to, ki jo pamfletno poveličuje, povsem razvrednoti; ničesar idealnega ali posvečenega ni v prisilnem dajanju in odpovedovanju; dajanju in odpovedovanju, ki ni izbira, temveč pod družbenimi pritiski prej nuja – tako ‘dajanje’ se sprevrže v jemanje.« Anja Radaljac za Kriterij, Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne
http://www.kriterij.si/node/22
»Uprizoritev v prizadevanju, da pokaže na absurdnost mitologizacije in idealizacije materinstva, kar ji sicer uspe, spotoma povozi še možnost, da bi materinstvo vrnila v območje realnega. V tem direktnem zunanjem ideološkem boju v največji meri izostane prav ženska sama, osebna realnost ženske – matere, slutena le v hipnem končnem razporku med predanostjo in samostjo, med midva in jaz.« Nika Arhar za MMC, Mesto žensk z uprizoritvami o materinstvu, ženskah, spolu in hoji
»Z lahkoto si obenem zamišljam, da predstava nekako zastopa (oziroma umetniško obdeluje) eno od obstoječih oblik materinstva. Ravno tako tudi, da so moji pomisleki pravzaprav tudi predsodki in da so takšni morda ravno zato, ker želim podobo, ki nastopa v predstavi, relativizirati v prid drugih življenjskih oblik, s tem pa stopam blizu nevarnosti, da storim prvi korak k zanikanju realno obstoječega trpljenja, ali pa k temu prvemu koraku vsaj koga spodbudim – upam, da to možnost s tem priznanjem zmanjšujem.« Muanis Sinanović za Kriterij, Idealna: obča, partikularna in spektralna
http://www.kriterij.si/node/24
fotografija: Nada Žgank
Predstavo sta omogočili: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.