petek, 12. 6.
prvi večer z ženske prevajalske delavnice:
Monica Pavani (Italija), Anna T. Szabó (Madžarska), Thórunn Valdimarsdóttir (Islandija), Suzana Tratnik
povezuje: Suzana Tratnik
glasba: DJ Kamasutra
sobota, 13. 6.
drugi večer z ženske prevajalske delavnice:
Ilze Jansone (Latvija), Mirela Sula (Albanija), Suzana Tratnik, Ioana Ieronim (Romunija)
povezuje: Suzana Tratnik
glasba: Miha Ciglar in Tomaž Grom
nedelja, 14. 6.
Vesna Lemaić
povezuje: Tanja Petrič
glasba: Sladke
ponedeljek, 15. 6.
Kristina Hočevar
povezuje: Andrej Zavrl
glasba: Tomaž O. Rous
torek, 16. 6.
Lucija Stepančič
povezuje: Suzana Tratnik
glasba: Fabbro / Turk guitar sax duo
sreda, 17. 6.
Jelena Lasan
povezuje: Brane Mozetič
glasba: Katja Šulc&Erik Marenče&Robert Jukič
četrtek, 18. 6.
Maram Almasri, Sirija
prevod bere: Alja Kapun
povezuje: Brane Mozetič
glasba: Trio Instrumentalis
petek, 19. 6.
Ana Merino, Španija
prevod bere: Medeja Novak
povezuje: Brane Mozetič
glasba: Vasja Progar
Kratke predstavitve nastopajočih
petek, 12. 6.
Monica Pavani
Italijanska pesnica in prevajalka iz angleščine in francoščine. Doslej je izdala tri pesniške zbirke, zadnjo je posvetila Camille Claudel. Za revijalni tisk redno ocenjuje literarna dela, koncerte in plesne predstave.
Anna T. Szabó
Madžarska pesnica, pisateljica in prevajalka. Rojena je bila v Romuniji in se 1987 preselila na Madžarsko. Za svoje pesniške zbirke je prejela že več nagrad. Je tudi filmska kritičarka in promotorka madžarske literature v tujini.
Thórunn Valdimarsdóttir
Islandska pesnica, rojena 1954, magistrirala iz zgodovine in je avtorica številnih zgodovinskih knjig. Poleg poezije piše tudi drame in scenarije. Doslej je izdala že sedemnajst knjig.
Suzana Tratnik
Rojena 1963 v Murski Soboti. Pisateljica, prevajalka, lezbična aktivistka, publicistka. Doslej je izdala štiri knjige kratkih zgodb in dva romana. Prejela nagrado Prešernovega sklada. V zadnjih letih je najbolj prevajana slovenska avtorica.
DJ Kamasutra
je pionirka didžejanja v Sloveniji. Že v osemdesetih je bila rezidentka legendarnega Roza diska v klubu K4, pozneje pa je didžejala še v številnih klubih po Sloveniji in Avstriji ter ob različnih priložnostih (festival Mesto žensk, Festival gejevskega in lezbičnega filma, itn.). Razvila je prepoznaven glasbeni slog, ki črpa predvsem iz različnih zvrsti sodobne elektronske glasbe ter črnega vala in alter popa osemdesetih.
sobota, 13. 6.
Ilze Jansone
Mlada prozaistka iz Latvije, rojena 1982. Doslej je napisala dva romana, dramo in več uspešnih kratkih zgodb.
Mirela Sula
Rojena je 1975 in prihaja iz Albanije. Po študiju literature se je specializirala v psihologiji, s katero se sedaj profesionalno ukvarja kot urednica in predavateljica. Doslej je izdala več pesniških in proznih del.
Ioana Ieronim
Vsestranska romunska avtorica, rojena 1947, s številnimi prevodi v tuje jezike, zlasti poezije. Nekaj let je bila romunska kulturna atašejka v ZDA. Pred leti je nastopila na Vilenici.
Miha Ciglar
Rojen 1980, je skladatelj in zvočni umetnik. 2009 konča magistrski študij na Inštitutu za Elektronsko Glasbo (IEM) v Gradcu (Avstrija). Od leta 2001 se predstavlja z lastnimi skladbami za različne akustične inštrumente, z elektro-akustičnimi in interaktivno-plesnimi performansi, računalniško glasbo ter avdio-vizualnimi inštalacijami na umetniških festivalih po vsem svetu. Razvil je kompozicijski pristop, pri katerem vpeljuje bolečino kot osrednji referenčni faktor za izbor in časovno organizacijo glasbenih elementov. Glasbenikovo (skladateljevo) telo je pri tem priklopljeno v električno omrežje samega inštrumenta ter posledično izkuša električne impulze, ki se hkrati transformirajo v zvok.
Tomaž Grom
je sodeloval v najrazličnejših zasedbah, različnih glasbenih zvrsti. Gostoval je na številnih festivalih po Evropi in Kanadi. Ustvaril je avtorsko glasbo za več gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Posveča se predvsem raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa v kombinaciji z elektroniko in krmari med svobodno improviziranimi in vnaprej določenimi strukturami. Njegovo ustvarjanje odločilno zaznamuje nenehno raziskovanje lastnega zvočnega potenciala, pri čemer ga vodi princip spontane zvočnosti.
nedelja, 14. 6.
Vesna Lemaić
(1981) je diplomirala na primerjalni književnosti. Verjame v solidarnost in nadnaravno. Je ljubiteljica grozljivk in znanstvene fantastike. Leta 2008 je izšel njen prvenec Popularne zgodbe, zanj je letos prejela nagrado Zlata ptica. V klubu Monokel vodi bralni krožek Anonymous Readers. Trenutno ji največji izziv predstavlja pisanje romana in odkrivanje pozabljenih avtoric.
Sladke
je samosvoj raziskovalni izlet v barviti kozmos ženskih energij. Sladke zvoke gradimo na pocenskih disko-ritmih, plehkih repetitivnih bas-sekvencah, funky kitarah in nagajivih, nalezljivih melodijah. Kot se spodobi za pristen pop, se besedila naših pesmi pretežno ukvarjajo z ljubezenskimi temami, ki segajo od samozadovoljne erotike do emotivnega kanibalizma neuspešnih lezbozvez. Pa tudi onkraj tega.
Zasedba: Katarina Višnar – električna kitara, ritem-mašina, vokal, Kaossilator; Veronika Ivančević – vokal, Kaoss Pad, Kaossilator; Tina Miličević – vokal
ponedeljek, 15. 6.
Kristina Hočevar
Kristina Hočevar, rojena 1977, je na FF v Ljubljani končala študij slovenistike in splošnega jezikoslovja. Do sedaj so izšle tri njene pesniške zbirke: prvenec V pliš (CZ, 2004), Fizični rob (CZ, 2007) in Repki (ŠKUC Lambda, 2008). Izpisuje se predvsem o dekonstrukciji ljubezni, vzpostavljanju telesa, nasilju vdiranja različnih realnosti v integriteto posameznika in o poetoloških vprašanjih.
Tomaž O. Rous
Glasbeni aranžer, tekstopisec, klaviaturist in skladatelj. Glasbeno pot je začel kot pianist, klaviaturist in aranžer v različnih zasedbah, med njimi v etno ansamblu Vali, v skupinah Les Fleurs du Mal (poznejši Flirt), U3nek, Dusk Delight in v skupini Revolute. Najširši opus je ustvaril kot soavtor, aranžer, programer, spremljevalni vokalist in klaviaturist v glasbeni zasedbi Siddharta, s katero je posnel pet plošč in pripravil več kot tristo koncertov. Tomaž O. Rous je umetniški vodja glasbene skupine Revolute, vse bolj pa ga navdušuje scenska glasba za gledališke uprizoritve in film.
torek, 16. 6.
Lucija Stepančič
Akademska slikarka z magisterijem iz restavratorstva. Med 1993 in 1996 prejme več nagrad na tekmovanjih za ženske avtorice, leta 1997 izda svoj prozni prvenec Mrtvaki in šlagerji, drugo zbirko kratkih zgodb pa lani: Prasec pa tak. Dolga leta že piše literarne kritike, nekaj jih je zbrala v knjigi Sedem let. 2003 je prejela Stritarjevo nagrado za mladega kritika.
Fabbro / Turk guitar sax duo
Žiga Fabbro (1985) in Samo Turk (1983) sodelujeta skupaj že šesto leto skozi različne skupine in projekte: B-Boyz Orchestra, Strawberry Jam, M&M&M's Trio, Jazz Quartin, The Muffin Men, 3 Big Band Orchestra in Fabbro/Turk Guitar Sax Duo. Področja njunega ustvarjanja zajemajo različne zvrsti glasbe: jazz, funk, latin, fusion, rock, etno itd. V letu 2008 sta posnela in v samozaložbi izdala svoj prvi album z avtorsko glasbo Self Control, v pripravi pa je že nov album z glasbo Franka Zappe, prirejeno za saksofon in kitaro.
sreda, 17. 6
Jelena Lasan
Rojena 1980 Ljubljana, sodi v najmlajšo generacijo pesnikov. Pesmi objavlja v literarnih revijah od leta 2004. Predstavila bo svoj pesniški prvenec Umómo, ki je izšel v zbirki Aleph. Poleg pesnjenja se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, videom in grafičnim oblikovanjem.
Katja Šulc&Erik Marenče&Robert Jukič
Mila je uglasbena poezija Mile Kačič, pesnice, katere smeh in solze prepoznavno utripajo v slovenskem prostoru. Je tudi čutna, mehka, zapeljiva, strastna, igriva, presunljiva. Katja je tokrat izbrala pesmi Mile Kačič, povabila k sodelovanju vrhunske glasbenike in skupaj so Milino poezijo oblekli v glasbo.
Zasedba: Katja Šulc – vokal, Erik Marenče – klavir, Robert Jukič – kontrabas.
četrtek, 18. 6
Maram Almasri,
Sirska pesnica, ki velja za najvidnejšo pesnico v arabskem jeziku. Od leta 1982 živi v Parizu. Udeležila se je številnih svetovnih festivalov, leta 1997 pa je prejela tudi najvišje arabsko pesniško priznanje, nagrado Adonis. Slovenski prevodi njenih pesmi so bili objavljeni v obsežni antologiji Moderna arabska poezija.
Trio Instrumentalis sestavljajo tri instrumentalistke: Tanja Pirc na mandolini, Špela Benčina na flavti in Valna Ožbolt na kitari.
Tanja Pirc je dolgoletna članica Orkestra mandolina Ljubljana, od leta 2001 pa tudi koncertna mojstrica in redna solistka orkestra. Je članica več mednarodnih komornih zasedb, igrala je v Evropskem kitarskem in mandolinskem orkestru ter sodelovala z orkestrom Slovenske filharmonije ter SNG Opera in balet Ljubljana.
Špela Benčina se je flavto začela učiti v glasbeni šoli Kočevje, magistrirala pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Karoline Šantl Zupan. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo solističnega koncerta z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. Je članica orkestra SNG Opera in balet v Ljubljani, zadnja leta pa tudi kvarteta flavt Syrinx.
Valna Ožbolt je diplomirala na Akademiji za glasbo pri prof. Tomažu Rajteriču. Nastopala je doma in v tujini, snemala je tudi za televizijo in radio na RTV Slovenija. Igra v Društvu Kitarski orkester Ljudmila Rusa in Orkestru mandolina Ljubljana.
Petek, 19. 5.
Ana Merino
je ena vodilnih predstavnic mlade španske pesniške generacije, ki se je začela uveljavljati na začetku novega stoletja. Za svoje zbirke je prejela več nagrad. Poleg svoje poezije bo predstavila tudi obsežno antologijo sodobne španske poezije, ki jo je pripravil Ciril Bergles.
Vasja Progar
(Ljubljana, 1986) Pri svojem delovanju se osredotočam na posredovanje informacij, ki se jih ne da povedati samo z logičnim, besednim jezikom, kakor tudi ne izključno z jezikom umetnosti. Način posredovanja informacije mi narekuje samo sporočilo dela, zato obsegajo moje izvedbe veliko različnih oblik in segajo od vrste akustično proizvedenih zvokov do elektronske in digitalne transformacije oz. proizvajanja zvokov ter vključujejo različne ne-glasbene elemente – teater, video, poezijo ...
Vstop prost!
Vsak dan prodaja knjig po izjemno nizkih cenah.
Društvo ŠKUC si pridružuje pravico do spremembe programa.
Prireditev so podprli: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport, MOL – oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Center za slovensko književnost, Literature Across Frontiers, The Icelandic Literature Fund, Romanian Cultural Institute, József Attila Kör, Latvian Literature Centre.
K oživljanju starega mestnega jedra so prispevali tudi:
Slaščičarna pri vodnjaku, Hotel Park, Antiq hotel, Lili in Roza, Inkognito, Pravična trgovina 3MUHE, Aero, Cafe Open, Biro center, Pr'potic, Dana in River house.