Dobimo se

Kelley Hays-Gilpin in David S. Whitley: Arheologija spolov

Kategorija: VIZIBILIJA

Cena: 7,90 €

Šifra izdelka: V004

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

»Arheologija spolov« (2000) je prevod dela zbornika Reader in Gender Archaeology, ki je leta 1998 izšel pri založbi Routledge. V slovenskem prevodu so izšle temeljne razprave ameriške, britanske in kanadske arheologije spolov iz 80. in 90. let: Margaret W. Conkey, Janet D. Spector, Roberte Gilchrist, Alison Wylie, s spremnim besedilom urednikov Kelley Hays-Gilpin in Davida S. Whitleyja. Prevod sodi med prve poskuse integriranja izbranega – na zahodu že institucionaliziranega – segmenta teoretske misli v slovenski akademski prostor. Tradicionalna arheološka interpretacija ni nevtralna, temveč deluje s pozicije zapostavljanja deprivilegiranih družbenih skupin (npr. žensk), zlasti z zanikanjem njihove aktivne vloge v prazgodovinskih in zgodovinskih obdobjih. Analize ostankov človekovih dejavnosti iz najrazličnejših arheoloških kontekstov ter iz njih izhajajoče interpretacije kulture in načina življenja so v tesni zvezi z biološko definicijo spola, zanemarjajoč kompleksnost družbene pogojenosti spolnih sistemov. Kritika arheološkega diskurza o kulturnih zakonitostih, delitvi dela, vzvodih moči, ideologiji, družbenih razmerjih itd. je konstruktivna dimenzija arheološke teorije spolov. Ker spol ni preprosto dan, temveč je oblikovan v določenih historičnih kontekstih, je upoštevanje spola kot eksplicitne konceptualne in analitične kategorije v arheološki vedi ne le znanstveno korektno, temveč neobhodno. Preboj arheologije spolov v polje raziskovalnega in teoretskega diskurza je prinesel vpogled v arheološko konstrukcijo spolov, ovrednotil vlogo arheologije pri utemeljevanju sodobne ideologije spolov ter opozoril na poenostavljene ali neutemeljene interpretacije spolov v preteklosti. Izbor prevodnih besedil in prevod je opravila Tatjana Greif, oblika je delo Irene Wölle, fotografiji na ovitku sta iz performansa »Tajga«, avtorice Eme Kugler (foto Miha Fras).

 

Blaž Lukan, dnevnik Delo, 5.2.2001:

Gre za revolucionarno knjigo s področja arheologije, zbornik prispevkov, v izvirniku izdan leta 1998, iz katerega so za slovensko izdajo prevedeni štirje temeljni teksti avtorjev arheologov: Vpeljava spolov v preteklost, Arheologija in študije spolov, Arheologija žensk? Politični feminizem, teorija spolov in historični revizionizem ter Soodvisnost med omejenostjo dokazov in političnimi interesi: novejše arheološke raziskave spolov. Arheologija spolov sodi v širši kontekst študije spolov; zajema vprašanje razlage vlog spolov, identitete in vrednote, pripisane spolom v zgodovini in preverja, ali so se te spreminjale, ali so današnje spolne vloge naravne ipd.

Tea Hvala, revija Zofa, april 2001:

Pri založbi ŠKUC je pred kratkim v zbirki Vizibilija izšel prevod (1. dela) zbornika Reader in Gender Archaeology, ki je pri založbi Routledge izšel že leta 1998. Zbirka Vizibilija se sicer ukvarja z eksplicitno lezbično literaturo, tako leposlovjem kot lezbično teorijo. Večina lezbičnih znanstveno-teoretičnih spisov v svojih izhodiščih izprašuje družbene pomene biološkega in družbenega spola in se kot taka uvršča tudi v teorijo telesa, spola in seksualnosti nasploh. Večinoma gre za feministično kritiko družboslovnih in humanističnih ved, ki na strogo znanstveni ravni izprašuje sámo znanstveno metodologijo in pa predpostavke o spolnih vlogah, pozicijah in ideologijah. Na ravni feminizma kot politične geste pa ta kritika zaostruje vprašanja razmerij med družbeno večino in manjšino; natančneje, »žensko vprašanje« potiska iz sfere zasebnega in nepolitičnega v prostor javnosti.

Feministična teorija v Arheologiji spolov preseneča z izbiro znanstvenega področja, saj je arheologija po svojih eksaktnih metodah bržkone naravoslovna veda, četudi na interpretativni ravni sloni na antropologiji in etnologiji, posebej še pri poskusih rekonstrukcije življenja prazgodovinskih družb, kjer pisnih virov ni. Tu se arheologi zanašajo na meritve obsega lobanje in medenične kosti, »da bi določili spol skeleta, pri čemer uporabljajo poznane statistične razlike v velikosti le-teh.« Urednica zbornika Kelley Hays-Gilpin in David S. Whitley pa menita, da tovrstno razvrščanje ne pove ničesar o vrednotah in pričakovanjih, ki so jih o moških in ženskah imeli ljudje v preteklosti. Podobno numerične meritve ne odgovarjajo na vprašanje, kdaj in kako se je v zgodovini pojavila delitev dela na moške, ki lovijo, in ženske – nabiralke gozdnih plodov. Avtorji Arheologije spolov ugotavljajo, da gre pri tovrstnih apriorizmih v arheoloških teorijah za tipično seksističen pogled na zgodovino – »posedanjanje« preteklosti z vidika belih heteroseksualnih moških, večinoma pripadnikov srednjega razreda. Ta pogled je problematičen seveda zato, ker je v znanosti tako zelo prevladujoč, da je vsakršen odmik še dandanes z lahkoto označen kot heretičen, neznanstven, laičen.

Feministična perspektiva in kritika arheologije je v zadnjih dvajsetih letih tudi dodobra razširila polje raziskovanja v tej in drugih vedah. Vključuje proučevanje žensk, otrok, podob moških, homoseksualcev, delavskega razreda, … torej doslej marginaliziranih perspektiv in vlog.

Preboj arheologije spolov v polje raziskovanja in teorije je prinesel vpogled v arheološko konstrukcijo spolov, ovrednotil vlogo arheologije pri utemeljevanju sodobne ideologije spolov ter opozoril na poenostavljene in neutemeljene interpretacije spolov v preteklosti – in sedanjosti. Delo poskuša specifičnemu področju zanimanja navkljub delovati razumljivo in odprto do laičnih bralcev in bralk. Sproščeno branje omogoča tudi format slovenske izdaje, saj gre za žepno izdajo mehkih platnic, ki je tako oblikovno kot cenovno nadvse privlačna. Zbirka Vizibilija je inovativna tudi z vidika mešanja žanrov, ko v formo, običajno namenjeno »lahkemu« branju, umešča znanstveno besedilo. Nov recept vsekakor velja preizkusiti!

 

Hermina Kovačič, revija Ona, 22.5.2001:

Arheologija spolov je skupek razmišljanj šestih avtorjev o razmerju med biološkim in družbenim spolom – toda z vidika arheologije. Ali preprosto razvrščanje skeletov naših prednikov v kategoriji »moški« in »ženska« pove dovolj o tedanjih skupnostih, vrednotah, pričakovanjih, identitetah? Se arheologi dovolj odprto posvečajo tem vprašanjem ali pa le ponavljajo stereotipe o mačo moških lovcih in nežnih ženskah gospodinjah?