Dobimo se

Zuzana Brabcova: Leto biserov

Kategorija: LAMBDA

Cena: 13,60 €

Šifra izdelka: L042

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

ZUZANA BRABCOVÁ (1959) je sodobna češka prozaistka. Kot hči literarnega zgodovinarja Jiříja Brabca, podpisnika Listine 77, je bila izločena iz javnega češkega kulturnega življenja socialistične ere in po maturi na gimnaziji zaposlena pretežno kot čistilka. Zdaj je urednica. Izdala je tri knjige proze: Daleč od drevesa (1984), Zlodovina - naslov namiguje na besede tat, zlo in zgodovina (1995), in Leto biserov (2000). Njena dela so globoke in stilistično izbrušene refleksije časa in razmer. Prvenec, v katerem se ukvarja s tesnobnimi življenjskimi občutji občutljivega odraščajočega dekleta, je tematsko dopolnila z romanom Leto biserov, v katerem gre za iskanje spolne identitete ženske srednjih let, poročene in s skoraj že odraslo hčerjo. V opisovanju lezbične izkušnje je zelo odkritosrčna. Zelo berljiv roman je na Češkem doživel štiri ponatise.

 

Nives Vidrih zadnjih dvajset let predstavlja češko književnost v različnih medijih. Doslej ji je izšlo enajst knjižnih prevodov iz češčine (Škvorecký, Hrabal, Šotola, Kratochvil, Werich, Viewegh itd.).

 

 

Magda je bila užaljena. To ji je šlo od rok. Imela je nenavadno veliko glavo, temno grivo, rjavo polt, oči, obrobljene s črno črto. Kadar je bila užaljena, in to je bila zdaj do obisti, je okamnela v staroegipčansko slikarijo. Pred menoj je zdaj v Aju visel otrpel profil Meritamone, žene Seneferja - tipična slika osemnajste dinastije, za katero je značilna debela črta in način risanja.

"Kaj je?" me je premerila hladno in omalovažujoče.

"Oprosti, prosim. Ne smejem se temu, da si iz Sušic. Samo spomnila sem se enega trapastega štosa. Veš, da je Havel spet nekoga pomilostil? Enega fanta, ki je umoril svoje starše. Ker je zdaj revček sirota."

Na Magdinem obrazu se ni premaknila niti mišica. Zagledala sem se v njene egipčanske oči - in naenkrat se me je dotaknila smrt. Dotaknila? Primazala mi je eno tako, da sem se opotekla.

"Oprosti, moram …" sem se skušala izviti iz njenega objema. "Popila sem … precej, danes." S poslednjimi močmi sem se nakremžila. "Sušice gor, Sušice dol. Stavim, da bi rada v Prago." ...