Dobimo se

Sam D'Allesandro: Divja bitja

Kategorija: LAMBDA

Cena: 18,00 €

Šifra izdelka: L084

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Sam D'Allesandro, legenda kalifornijske literarne scene, je pesnik, romanopisec, kritik in dramatik. Napisal je knjigo poezije Serija Argenta (Argento Series), dva romana, Sramežljiv (Shy) in Polarno poletje (Arctic Summer), knjigo spominov Spalnice imajo okna (Bedrooms Have Windows) in dve knjigi kratkih zgodb, Majhni možje (Little Men) in Jočem kot otrok (I Cry Like a Baby). Za gledališče San Francisco Poets Theater je napisal trideset iger, vključno s Koščičasto marmelado (Stone Marmalade; z Lesliejem Scalapinom) in Pogosto (Often; z Barbaro Guest). Njegova zadnja pesniška knjiga je v celoti posvečena Kylie Minogue.

 

Sam D'Allesandro, rojen kot Richard Anderson leta 1956, je študiral na Kalifornijski univerzi, Santa Cruz, in kot mladenič prispel v San Francisco v zgodnjih osemdesetih letih. Bil je čeden in karizmatičen, moški, za katerim bi se ozrli z razdalje stotih metrov. Začel je kot pesnik in objavil knjigo elegantne lirike z naslovom Kočljivi grehi (Slippery Sins). Kmalu je postal del tako imenovanega "novega pripovedništva", ob boku pisateljem kot so Robert Glück, Bruce Boone, Steve Abbott in drugi, njegovo pisanje pa je doživelo oster obrat v skrajno čistost in ravnovesje. Segal je k drugim podobno mislečim pisateljem in navezal stik z Dennisom Cooperjem, Kathy Acker, Benjaminom Weissmanom, Davidom Trinidadom in Dodie Bellamy, s katero je začel pisemsko sodelovanje, ki ga je pozneje objavila kot Resnično: Pisma Mine Harker in Sama D'Allesandra (Real: The Letters of Mina Harker and Sam D'Allesandro). Na vrhuncu svojih moči se je začel slabo počutiti. Leta 1988 je umrl za posledicami aidsa ter pustil za seboj sijajna dela, ki segajo od kratkih zgodb v obsegu enega odstavka do polno razvitih novel.

 

/ odlomek /

 

Nekaj električnega

 

"V razmerjih je nekaj več od obogatitve." Scott me je poskušal prepričati, da nečesa ne bi storil. Nisem poslušal. Razmišljal sem o različnih načinih, na katere se lahko razmerje izide. Ljubimec je lahko najboljši prijatelj, kos pohištva, ali neskončnost. Moj Chris je ljudi obravnaval kot pohištvo - skakal od enega do naslednjega kosa, jih prestavljal, zavrgel in nadomestil izgubo. Chris pravi, da je "zelo vizualna oseba". Kar pomeni, da mu takoj na začetku ni všeč, kako veliko ljudi izgleda in se kmalu utrudi videza tistih, ki so mu všeč. Vizualna nestanovitnost. Prehaja od obraza do obraza, od telesa do telesa, iz notranjosti ene zadnjične luknje v drugo. Celoten proces spoznavanja traja tako malo, kot je slišati.

 

Chris je lep, čeden, čuten. Oseba za osebo je pripravljena, da vstavi svoj ud vanjo, ji poliže znoj s trebuha ali naredi karkoli, kar se Chris odloči, da si želi. Ve, kako narediti vsako stvar, da si vselej pripravljen na več. Njegove oči so rjave in preudarne. Neizogibne. V lokalu zrejo naravnost v tvoje čez sobo - njegov interes je, da bi se zanimal zanj, ne glede na to, kaj načrtuje. Toda opazovati moraš roke. Lahko zdrsne z eno navzdol po tvojih hlačah in draži anus, medtem ko te poljublja. Zatem ko je tvoj odpor ničen, te lahko nežno potreplja in odide. Lahko, da to stori. Stori lahko karkoli. Pri Chrisu sta celo trepljanje in nagel poljub nekaj vredna. Tako je z njim. In način, kako naredi, karkoli se je odločil, se bo vedno zdel v redu. Skoraj spodoben. Nikoli ni nesramen. Razpoloženje je vedno prijateljsko. Ničesar ni, kar bi lahko označil kot varljivo, vendar je učinek isti: ko ostaneš sam z vročimi žemljami v pečici, z nameni, ki so splavali po vodi, ali z glavo v riti. Tako sem razmišljal o Chrisu. Sovražil sem ga, ostal bi z njim, kadarkoli bi me imel...