Dobimo se

Rieko Matsuura: Natural woman

Kategorija: LAMBDA

Cena: 15,00 €

Šifra izdelka: L064

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Japonska pisateljica Rieko Matsuura (1958) je na univerzi Aoyama Gakuin v Tokiu diplomirala iz francoske književnosti. Kot pisateljica je debitirala z novelo Dan žalovanja (1980), ki jo lahko beremo tudi v slovenskem prevodu v zbirki Najdeno v Tokiu (prevajalka Barbara Mlakar). Druga bolj znana dela so Sebastijan (1981), Učna leta palca P (1993) in Obratna verzija (2000). Piše tudi eseje. Dogajanje v romanu Natural Woman (1987) se vrti okoli mlade risarke stripov Yoko in njenih ljubezenskih prigod z dekleti. Pripoved uokviri tri scene iz njenega življenja, tri erotične izkušnje, polne boleče ljubezenske energije. V njih najdemo vse: zaljubljenost, spolnost, strast in sadomazohizem. Yoko se vrne v času nazaj, se živo spominja preteklih ljubezni ter jih analizira. Pisateljica v natančnem in surovem stilu opisuje ženske, ki se opazujejo, borijo, si želijo druga druge in strastno stremijo po zlitju v eno. Glavna junakinja je mlada, osvobojena ženska, brez kakršnihkoli referenc na družino in staromodno tradicijo, a njena neodvisnost je zgolj fasada, saj je podrejena telesnemu poželenju in zapletenim odnosom s prijateljicami.

 

Prevajalec Iztok Ilc je diplomiral iz francoskega jezika in književnosti ter japonologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. V njegovem prevodu so doslej izšli roman Skoraj prosojna modrina (Ryu Murakami) ter kratki zgodbi Topaz (Ryu Murakami) in Sanje o kimčiju (Banana Yoshimoto) v zbirki sodobne japonske kratke proze Najdeno v Tokiu, za katero je naredil tudi izbor.

 

 

(odlomek)

Razgalila sem spodnji del telesa. Obraz sem pritisnila ob blazino in sprostila telo. Yukiko me je zbadala z delom sesalca, kot da se sama nedolžno zabava.

Zašepetala je:

"Če bi bila tvoja prijateljica priča temu prizoru, le kaj bi čutila?"

V njenem glasu ni bilo prejšnje ostrine. Tudi jaz sem začutila prijetno sramežljivost.

Yukiko me je zbadala naprej okrog anusa. Malo prej sem uživala ob tej lahki bolečini. Toda zdaj bolj kot seksualni užitek čutim notranjo pomirjenost. Še nikoli prej nisem čutila takšne mirnosti.

Morda je bila ura že več kot štiri. Morda je bila že skoraj pet. Pred očmi se mi je prikazala podoba Yuriko, kako je že utrujena od čakanja, a se zaradi tega sploh ne obremenjuje. Izgubila sem občutek za čas. Sončna svetloba je slabela, a nisem vedela, koliko časa že. Pomislila sem ,Je sonce obmirovalo, se je čas ustavil?' Želela sem zaspati za sto let.

Yukiko je za trenutek prenehala in me vprašala:

"Lahko porinem notri?"

"Ne!"

Yukiko je zavzdihnila in se s konico cevi dotaknila anusa. Telo mi je zadrhtelo. Nenadoma sem si zaželela, da bi jo vtaknila. Zaželela sem si, da odločno prodre vame. Saj ni nič takega. Ni bilo razloga, da bi ostala zvesta nekdanji ljubezni. Naenkrat se mi je zdelo trapasto, da sem varovala svojo moč za danes.

Vendar sem se obotavljala reči. S kakšnimi besedami naj popravim prejšnjo zavrnitev? Spodnji del telesa je nestrpno pričakoval dražljaje. Je Yukiko začutila, da se mi trese rektum? Plastiko je pustila ležati na anusu. Naj jo vtakne, ne glede na karkoli. Bilo je nenavadno, da je Yukiko do zdaj upoštevala mojo prepoved.

Yukiko je cev odmaknila. Zdrznila sem se in dvignila ledja, da sem se uskladila z gibanjem cevi. S stegni sem se dotaknila Yukikinih pogačic. Cev je nekajkrat zanihala, kot da bi iskala pot. Lica mi je preplavila vročina. Ob Yukiko sem pritisnila stegna.

Cev je držala drugače. Čakala sem in z obrazom drgnila po jogiju. Konica je prodrla v odprtino. Srce se mi je skrčilo od zadovoljstva. Ko je cev dokončno prodrla vame, so se občutki, v katerih sem nekdaj nezmerno uživala, povrnili jasnejši, kot sem jih imela v spominu. Želela sem si ugodje, ko je odprtina zapolnjena, zadovoljenost pri penetraciji, ki spominja na olajšanje, ko si popraskaš srbeč predel, a je drugačna kot ostra slast genitalij, refleksno upiranje mišic v navzkrižju z užitkom.

 

...