Dobimo se

Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti

Kategorija: LAMBDA

Cena: 58,00 €

Šifra izdelka: L082

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. Leta 1954 je izdal svojo prvo knjigo: Duševna bolezen in psihologija. Doktoriral je leta 1961, ko je izšla tudi njegova disertacija Zgodovina norosti v času klasicizma. Predaval je na univerzi v Lillu, na pariški École normale supérieure, na univerzah v Clermont-Ferrardu, v Uppsali, Sao Paulu in v Tunisu; leta 1968 je postal profesor na univerzi Vincennes, 1970 pa na College de France. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti. Vse svoje življenje je bil blizu družbeni angažiranosti, tako v času študentskih nemirov kot ob začetkih gejevskega aktivizma. Leta 1962 je izšla njegova knjiga Rojstvo klinike; leta 1966 Besede in stvari; Arheologija vednosti, 1968; Nadzorovanje in kaznovanje, 1975; prvi zvezek Zgodovine seksualnosti - Volja do znanja, 1976; drugi in tretji zvezek- Uporaba ugodij in Skrb zase, 1984. Četrti del Les Aveux de la chair, ki se posveča krščanstvu in je ostal nedokončan, po njegovi volji ni izšel. Michel Foucault je umrl junija 1984 v Parizu za posledicami aidsa.

 

 

/ odlomek /

 

SKLEP

 

Torej, v okviru priznanih navad (življenjskega režima, domačega upravljanja in dvorjenja mladeničem) in na temelju razmišljanj, ki so jih skušala dopolniti, so se Grki spraševali o seksualnem obnašanju kot o moralnem vložku in skušali določiti obliko umerjenosti, ki se je pri tem zahtevala.

To ne pomeni, da so se Grki na splošno zanimali za seksualna ugodja samo glede teh treh vidikov. V besedilih, ki so nam jih pustili, bi našli številna pričevanja, ki dokazujejo obstoj drugih tem in vprašanj. Če pa se omejimo, kot sem tu hotel storiti jaz, na predpisujoče razprave, s katerimi so skušali premisliti in urediti svoje spolno vedenje, se zdi, da so ta tri središča problematizacije daleč najpomembnejša. Glede njih so Grki razvili spretnosti življenja, vedenja in "uporabe ugodij", po zahtevnih in strogih načelih.

Na prvi pogled imamo lahko vtis, da so te različne oblike razmišljanja dosti blizu oblikam strogosti, ki jih bomo našli pozneje v krščanskih zahodnih družbah. Vsekakor nas lahko zamika, da bi popravljali še vedno splošno sprejeto prepričanje, da obstaja nasprotje med pogansko mislijo, ki je "strpna" do izvajanja "seksualne svobode", in mračnimi ter omejevalnimi moralami, ki ji bodo sledile. Dejansko pa se je treba zavedati, da je načelo stroge in skrbno izvajane seksualne zmernosti predpis, ki seveda ne izvira niti iz krščanstva niti iz pozne antike, pa tudi ne iz strogih gibanj, kakršno je na primer stoiško, v helenistični in rimski dobi. Od 4. stoletja naprej najdemo zelo jasno izraženo misel, da je seksualna dejavnost sama po sebi tako nevarna in potratna, tako močno povezana z izgubo življenjske snovi, da jo mora omejiti natančna ekonomija, vsaj toliko, kolikor ni nujna; prav tako najdemo vzorec zakonskega odnosa, ki od obeh zakoncev zahteva enako vzdržnost od vseh "zunajzakonskih" ugodij; in končno najdemo temo moške odpovedi vsakemu telesnemu odnosu z dečkom ...