Dobimo se

Frank O'Hara: Srce v žepu

Kategorija: LAMBDA

Cena: 18,10 €

Šifra izdelka: L029

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Frank O'Hara (1926-1966) je osrednji predstavnik njujorške pesniške šole (tudi John Ashbery, Kenneth Koch, Jamesu Schuyler ...), ki v povojni ameriški poeziji pomeni prvo in zadnjo avtenticno avantgardo. Slikarstvo abstraktnega ekspresionizma v vzponu, razvejana nova, neakademska pesniška scena (cas bitnikov in oživljanja kozmopolitske tradicije Walta Whitmana), New York City v "zlati dobi" jazza, z Milesom in Billie Holliday, holivudski film, z Jamesom Deanom na plakatih; to je snov na platnu pesništva Franka O'Hare. Prijateljstvo, ustvarjalnost in druženje, ljubezen in kosilo, hitrost in prelétnost sodobnega velemestnega življenja v "čisti" obliki. Renesančna odprtost in ideološka neobremenjenost, smisel za humor in zavračanje trpeče grimase. Svoboda "telesa in duha" v navdušujoci obliki. O'Harin vpliv na življenje (poezije) tudi po smrti narašca. Sonce se samo nasmehne, kjerkoli se pojavi.

 

 

HOMOSEKSUALNOST

 

Torej si snemamo svoje maske, kajne, in držimo jezik za zobmi? Kakor da bi nas predrli s pogledom!

 

Pesem stare vrane ni nic manj polna sodbe kot izparine, ki uidejo iz clovekove duše, kadar je bolan;

 

torej sem se ovil s sencami kakor s puhom in si mel oci kakor v najbolj izbranem trenutku

 

zelo dolge opere, in nato smo stran! brez ocitanja in brez upanja, da se bodo naša

 

nežna stopala znova dotaknila zemlje, kaj šele "zelo kmalu". Zakon mojega lastnega glasu je tisto, kar bi moral raziskati.

 

Zacnem kot led, s prstom pri ušesu, z ušesom pri srcu, tisto ponosno uho pri odvrženi konzervi

 

na dežju. Prelepo je obcudovati samega sebe s popolno iskrenostjo, oznacevati zasluge vsake

 

od latrin. Štirinajsta ulica je pijana in lahkoverna. Triinpetdeseta skuša trepetati, pa je prevec mirna. Dobri

 

ljubijo park in nesposobni železniško postajo, in obstajajo božanski, ki se vlacijo gor

 

in dol po razpotegnjeni senci abesinske glave v prahu, ki vlecejo svoje dolge, elegantne pete iz vrocega zraka,

 

in da bi zmedli pogumne, kricijo "Poletni dan je, in želim si, da bi bil zaželen bolj kot karkoli drugega na svetu".

 

 

Prevedel Jure Potokar