Dobimo se

Dorothy Allison: Pankrtka iz Karoline

Kategorija: LAMBDA

Cena: 18,00 €

Šifra izdelka: L088

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Ameriška pisateljica Dorothy Allison (1949) se je v uvodu h kratkoprozni zbirki Trash (1998) opisala kot "škilasta lezbijka iz delavskega razreda, odvisna od nasilja, jezika in upanja, ki se je odločila za življenje". Da je bilo soočanje z demoni in s krivicami iz preteklosti še kako pomembno tudi za njeno pisateljsko pot, priča odmevni roman Pankrtka iz Karoline (1992), avtobiografsko obarvana zgodba o osemletni deklici Bone, nezakonski hčeri štirinajstletne matere, ki odrašča v revni družini Boatwright iz ameriške bele sodrge v Južni Karolini v zgodnjih petdesetih letih. Če moški v tej družini radi popivajo, se pretepajo in streljajo, pa se ženske poročajo mlade, pogosto rojevajo in se prehitro starajo. Po materini drugi poroki Bone postane žrtev očimovega telesnega nasilja in spolne zlorabe, s čimer se dolga leta spoprijema sama, tudi tako, da sanjari o petju gospela in božji odrešitvi, prebira knjige in si izmišljuje grozljive zgodbe. Ob pomoči tet in stricev se pri trinajstih letih končno reši večletne more, a zaradi razbitja tabuja spolne zlorabe tudi veliko izgubi. Po romanu je leta 1996 nastal uspešen film v režiji Anjelice Huston.

Dorothy Allison, ki je antropologinja in učiteljica kreativnega pisanja, je večkratna dobitnica Lambda Literary Award, najpomembnejše ameriške lezbične in gejevske literarne nagrade, njen roman pa je bil nominiran tudi za National Book Award. Nase je opozorila že s prvo pesniško zbirko The Women Who Hate Me (1983), izdala je še odmevno esejistično zbirko Talking About Sex, Class & Literature (1994), spominsko prozo Two or Three Things I Know For Sure (1995) in roman Cavedweller (1998).

 

Suzana Tratnik je avtorica več leposlovnih in teoretskih izvirnih del. Iz angleščine je prevedla strokovna dela s področja spolov, romane in kratkoprozne zbirke, med drugim dela J. Butler, L. Feinberg, J. Kay, M. Cunninghama, I. McEwana in T. Capoteja.

 

/ odlomek /

 

V najeti hiši, daleč proč od preostale družine, je očka Glen obljubil mami, da bo, ko bosta imela dovolj denarja na strani, posvojil naju z Reese. Mi smo družina in on je zdaj najin očka, je nenehno govoril. "To sta moji deklici," ji je rekel. "Poskrbel bom zato, da bosta odrasli v nekaj posebnega. Za to bom naredil vse, kar je treba." Nasmehnila se je in ga poljubila, njena odprta usta so se željno pritisnila ob njegove ustnice. Reese je položila svoje debele ročice na njegovo roko in rekla: "Očka," in onadva sta jo dvignila medse. "Očka," sem poskušala reči, a v moji glavi je čudno zazvenelo. Trenutkov na parkirišču pred bolnišnico sem se spominjala kot nočne more, nejasne in zatemnjene. Ko me je očka Glen pogledal, nisem opazila nobenega znamenja, da bi kdaj razmišljal o tem. Mogoče se ni zgodilo. Mogoče nas je imel resnično rad. Želela sem si, da bi nas imel rad. Želela sem si, da bi ga lahko imela rada. Želela sem si, da bi me nežno vzdignil in mami spet rekel, kako zelo nas vse ljubi. Hotela sem biti zaprta skupaj z Reese v varnem krogu njunih sklenjenih rok.

Negibno sem stala in čutila, da se mi v očeh nabirajo solze. Mama se je izvlekla iz objema očka Glena in me dvignila k sebi. Preko njenega ramena sem videla njegove ledeno modre oči, ki so naju opazovale, njegova usta pa so bila poravnana v črto. Stresel se je in pogledal proč. Mame sem se oprijemala s svojimi prsti, trdimi in hladnimi kot železo. ...