Dobimo se

David Leavitt: Družinski ples

Kategorija: LAMBDA

Cena: 14,00 €

Šifra izdelka: L056

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

Davit Leavitt (1961) je avtor sedmih romanov (po dveh, The Lost Language of Cranes in The Page Turner, je bil posnet film) in sedmih zbirk kratkih zgodb (prva med njimi, Družinski ples, predstavlja v literarni teoriji referenčno točko pri prehodu gejevske in lezbične literature iz teme nepoznavanja), uredil pa je tudi dve antologiji kratke proze, med njima Pages Passed from Hand to Hand o skriti tradiciji homoseksualne literature v angleščini. Leavitt, večkratni finalist v izborih za najboljšo knjigo leta in prejemnik štipendij za ustvarjalno delo, trenutno predava kreativno pisanje na Univerzi na Floridi, kjer tudi ureja literarno revijo Subtropics.

Družinski ples (1984) je Leavittov prvenec. Predstavlja radikalni novum v umetniški upodobitvi gejev in lezbijk. Gejevsko/lezbično problematiko mu uspe integrirati v tkivo sodobnega ameriškega življenja in v očeh heteroseksualnega občinstva izničiti običajno podobo homoseksualca. Zbirko sestavlja devet spretno napisanih in preudarno stkanih zgodb, umeščenih v predmestje sodobne Amerike. Leavitt v njih bistro in elegantno secira negovano pokrajino ameriškega predmestja. Njegov inteligentni vpogled v družinske odnose in razlike med generacijami je poznavalski in iskreno rahločuten, obenem pa nesentimentalen. Vodilne motivne stalnice, ki se prepletajo skoz zgodbe, so tudi glavno vezivo knjige: zapleteni družinski odnosi, skrivnosti in meje, ki te odnose definirajo, strasti, bolečina in izmikanja, ki neizbrisno spremenijo vse protagoniste. Zgodbe odlično ujamejo čustva hrepenenja in osamljenosti v članih razpadajočih družin.

 

Mojca Šoštarko prevaja iz angleščine. Za zbirko Lambda je prevedla roman Rite Mae Brown Granatno jabolko in sociološko študijo Johna Boswella Krščanstvo, družbena strpnost in homoseksualnost.

 

 

(odlomek)

 

Na letališče pride deset minut prezgodaj in izve, da je letalo pristalo dvajset minut pred napovedanim časom. Wayna najprej zagleda v hrbet, kako stoji ob tekočem traku za prtljago. Tak je kakor vedno - kot bi ga prepihal veter; na sebi ima ponošeno usnjeno jakno, ki jo je nosil tisto noč, ko sta se spoznala. Neil se mu priplazi za hrbet in ga prime za ramena; Wayne se obrne in očitno mu odleže, ko ga vidi. Objameta se kakor brata; šele v varnem okolju avta Neilove matere se upata poljubiti. Prepoznata vonj drug drugega in se sprostita. "Nikoli si nisem mislil, da boš zares prišel sem," pravi Neil. "Povsem tak si kakor v New Yorku."

"Saj se nisva videla le en teden."

Spet se poljubita. Neil hoče, da gresta v motel, toda Wayne ostaja stvaren. "Saj bova kmalu doma," ga pomiri. "Ne skrbi."

"Lahko bi šla do kopališča v mestu in najela sobo za neskončno dolgo," predlaga Neil. "Kristus, kako sem napet. Ne vem niti, ali bova spala v isti sobi."

"Se bova pa tihotapila drug k drugemu v sobo. Romantično bo."

Še nekaj minut se objemata, dokler ne opazita, da ju ljudje gledajo skozi vetrobransko steklo. Nerada se ločita. Neil se opomni, da tega moškega ljubi in da ima razlog, da ga pripelje domov.

Nazaj gresta po slikovitejši poti: drvita čez predgorje in skozi gozdove, po belih štiripasovnicah visoko v gorah. Wayne pove, da je med poletom sedel zraven ženske, ki je bila na psihiatriji medicinska sestra Marilyn Monroe. Sezuje se in z golo nogo dreza Neila v gleženj; s palcem mu sezuva nogavico.

...