Dobimo se

Christopher Whyte: Gejevski Dekameron

Kategorija: LAMBDA

Cena: 20,00 €

Šifra izdelka: L094

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

V pretanjenem skupinskem portretu gejevskega življenja je Whyte naslikal razgiban uvid v življenjske zgodbe moških, ki se sestanejo na večerji v edinburškem stanovanju. Avtor uspešno zavrže tezo, da je gejevska izkušnja dogodek na periferiji, ki ga je mogoče ubesedovati zgolj v izvornem kodu, in jo skozi refleksivne samoizpovedi protagonistov v celoviti dinamiki komunikacije z družbenim okoljem razgrne v izbornem knjižnem jeziku, ki prehaja od komičnega in ironičnega do pretresljivega in tragičnega. Sledimo prepletanju življenjskih poti gejev, ki so si v določenih vidikih sorodne, v drugih pa povsem raznolike. Skozi tok pripovedi spoznavamo zrele in celovite ljudi, njihova partnerstva in družine, občutimo njihove vzpone in padce, zadrege in strahove, bližine in tujosti, nove in nekdanje ljubezni.

 

Christopher Whyte (1952) je v Glasgovu rojeni škotski pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik. Pesmi piše v gelščini, prozo pa v angleškem jeziku. Pri nas je doslej izšel izbor njegove poezije v antologiji sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (2010). V Whytovi prozi se magija in mit prepletata z realnim, Škotska z Evropo; v zlitju realizma in fantastike se odvija upor proti represivni naravi škotske družbe do moških in žensk, do spola in spolnosti nasploh, avtor razgrajuje nacionalistične, verske in spolne stereotipe in preigrava spremenjene vzorce moči. Whyte zadnja leta živi in ustvarja v Budimpešti.

Urban Belina (1981) je v Celju rojeni prevajalec, scenarist in uprizoritveni ustvarjalec. Gejevski Dekameron je njegov prvi samostojni knjižni prevod.

 

 

/ odlomek /

 

Kieran je načel temo penetracije, ko sta bila skupaj že dva meseca. Dougal se ji je izognil. Ni šlo za strah pred tem, da ne bi mogel opraviti. Bolj je bilo to vprašanje, kako se naj sprijazni s Kieranovo željo, ki je bila tako neprikrita in neproblematična. Kakšna oseba si je želela kaj takega? Dougal ni nikoli čutil te potrebe, čeprav je ob redkih priložnostih, ko je prodrl v koga drugega, v tem izredno užival. Bil je moški in kar je počel, ni v ničemer nasprotovalo njegovi moškosti. Ampak tudi Kieran je bil moški. Kako si lahko želi česa tako drugačnega? Zdelo se mu je skoraj, da bi ga, če bi prodrl vanj, onečastil, in Dougal ga je preveč zavestno ljubil, da bi storil kaj takega. Kieran ni še naprej spraševal. Če je že razmišljal dovolj filozofsko in se vdal v možnost, da to nikoli ne bo del njegovega ljubljenja z Dougalom, je bil obenem tudi dovolj optimističen in je zaupal, da se bodo stvari na koncu uredile, najbrž na način, ki ga ne on ne Dougal tedaj nista mogla pričakovati ali predvideti.

Ko sta se tiste noči vrnila, je bila ura komaj enajst. Dougal ga je skoraj porinil na posteljo in ga pričel slačiti, brez opozorila se ga je dotikal na vseh mogočih mestih, na način, ki je izražal: to lahko storim, do tega imam vso pravico, moj si in tako je med nama. Kierana je to močno vzburilo. Ko sta bila že oba gola in je Dougal rekel “Rad bi bil v tebi,” je Kieran to dojel kot nekaj, kar pogosto rečeš med ljubljenjem, nekaj, kar imaš v mislih in celo okrepi občutja, zato ni odgovoril, temveč ga je pričel še strastneje poljubljati.

“Ne razumeš,” je rekel Dougal in dvignil glavo, tako da Kieran, ki je ležal na hrbtu, ni več dosegel njegovih ustnic. “Resno mislim. Rad bi bil v tebi. Rad bi te pofukal.”

Iztegnil je roko in prižgal luč. Sedaj sta si gledala v oči.

“Zakaj ravno zdaj?” je vprašal Kieran, zmeden in rahlo razdražen. Tako lepo je bilo, da ni videl smisla v tej prekinitvi. Čutil je, kak

o mu erekcija počasi plahni.

“Ne vem. Zdi se mi pač pravi čas.” “Ampak nimava kondomov.”

“Lahko jih greva iskat.”

“A si nor? Saj mora biti okoli polnoči.”

“Dežurna lekarna bo odprta. Lahko grem s svojim avtom.”

Dougal je že skočil iz postelje in se pričel oblačiti. Z nočne omarice je vzel uro, pogledal, koliko kaže, in jo navil. Moj bog, resno misli, je obšlo Kierana in njegovo razpoloženje se je nemudoma spremenilo.

“S tabo grem.”

V hipu je imel oblečeno srajco in je Dougala poljubil na usta.

“Rabila bova malo lubrikanta,” je rekel. “Minilo je že kar nekaj časa.”

Mišljeno je bilo napol v šali. Dougal ni odgovoril. Več kot pol ure sta krožila po mestu, preden sta končno našla dežurno lekarno. Bila je pri univerzi, nedaleč od stanovanja, v katerem je Kieran živel z Markom. Poznal je lastnike. Družina iz Pakistana. Odkar je Kieran pomnil, je tam delal Izjemno čeden tip. Danes si tam pogosto videl njegovo ženo in otroka, ki sta bila stara okrog približno osem in deset let. Ko sta Kieran in Dougal vstopila, je bil prostor prazen in oče omenjenih otrok je stal za pultom. Dougal je utihnil.

“Zavojček kondomov,” je naročil Kieran, ki se je le stežka zadrževal, da ni prasnil v smeh. Bilo je smešno, kako je Dougalova odločenost izpuhtela pri zadnjem križišču in se spremenila v zadrego. Bil je prepričan, da ga je lekarnar prepoznal. Ko je bil še redna stranka, sta se pogosto pogovarjala o nepomembnih rečeh. “Tiste močne. Pa še tubo lubrikanta KY.”

“Koliko sem dolžan?” je vprašal Dougal z zategnjenim glasom, ko je prevzel zavitek. Pakistanec je pogledal najprej enega in nato še drugega. Njegov obraz je razjasnil širok nasmeh. “Nič, nič,” je rekel z izrazitim azijskim naglasom. “Tokrat jaz častim.”