Dobimo se

Agátha Gordon: Kozja šminka

Kategorija: LAMBDA

Cena: 18,00 €

Šifra izdelka: L097

Dobava: na zalogi na zalogi

Dodaj v naročilo

»Iz kakšne snovi sem?« se sprašuje glavna junakinja Leona, pod vtisom močne čutne privlačnosti v bližini svoje prijateljice. Roman Kozja šminka (1997) pesnice in pisateljice Agáthe Gordon postavi bralca v 80. leta na Madžarskem, v okolje, ki mu vladajo ozke družbene norme in tradicija moške prevlade. V tesnih sobah kolegija v študijskem mestu, potem v vaškem okolju se odvija intimno življenje deklet, ki ga zaznamujejo ljubosumnost in sram, bolečina, hrepenenje in strast. V najbolj skritih kotičkih njihovih duš se porajajo in zapletajo najgloblja čustva, medtem ko zunanji svet označujeta neobčutljivost in nepripravljenost razumeti. Vendar čustva in erotične želje vedno znova zdrobijo vse okvire. A najprej si je treba odgovoriti na vprašanje o identiteti – tudi Leona, ki razočarana v ljubezni do dekleta doživi psihični zlom. Znajde se v psihiatrični bolnišnici, nazadnje pa vendarle odkrije v sebi moč, ki »žrtvi omogoča, da se prelevi v plenilca«.

 

Roman odlikujeta neposrednost in sugestivnost pripovedi o lezbični ljubezni. V tem smislu je pionirsko delo na Madžarskem in je ne glede na svoj lirski značaj vzbudil v tamkajšnjem družbenem in literarnem življenju velik vihar. V povezavi z njim so posneli celo dokumentarec z naslovom Romanje v deželo Kozje šminke. Avtorica je tudi ena od ustanoviteljic priljubljenega programa Literarna centrifuga, foruma za ženske avtorice in kritičarke, voditeljica radijskih oddaj in sourednica antologije o ženski seksualnosti ter publikacije Ženske na Madžarskem.

 

Prevajalka Marjanca Mihelič prevaja iz madžarskega jezika v slovenščino. Prevedla je več vidnejših del madžarske književnosti, kot so: Hrabalova knjiga Pétra Esterházyja, Šola na meji Géza Ottlika, Dobiti žensko Lászla Darvasija, Neron, krvavi pesnik DezsOja Kosztolányija in O nebeški in zemeljski ljubezni Pétra Nádasa.

 

/ odlomek /

 

X.

 

tudi me smo se premaknile malo naprej čeprav bi raje ostala in v sproščenem in tihem lebdenju opazovala strička Zorra a me je Emese ki se je med potovanjem nekako priklopila k meni me pogosto motila in dolgočasila čeprav sva se prej poznali samo na videz in se nisva nikoli pogovarjali ne glede na to da sva imeli v višji šoli nekaj skupnih predavanj tudi zdaj klicala in priganjala naj grem že proč od gospoda umetnika kot bi bil kužen ker se je spomnila vsega kar so imeli povedati o tem človeku

Emese je prišlo kot nalašč da lahko pripoveduje o svojih spoznanjih povezanih s homoseksualnostjo do katerih je prišla v družbi svoje sostanovalke iz Studena čeprav sta okuženki bivali k sreči za drugimi vrati ki so vodila iz skupne učilnice vendar pred Emesinimi ostrimi očmi njuno razmerje ni moglo ostati skrito čeprav ga onidve niti nista poskušali pretvarjati v nekaj salonskega ker sta menili da presojanje o nedolžnosti vključuje tudi njiju a ju ni vključevalo

še zlasti pa ju ni vključevala Emese ki ju je pozorno opazovala s presenetljivo empatijo in opazila da ne gre za običajno pričkanje med dvema prijateljicama ko se je nekega večera Biba vrnila iz mesta domov brez Izolde ki je prišla šele ponoči čemur je sledil teden trpljenja ko je bila Biba mrka in hladna Izolda pa jo je vztrajno in obupano mirila potem sta bili spet srečni

Emese žal ni videla sprave je pa takoj začutila balzamirano ozračje pozneje pa videla da to kar je izžarevalo iz Izoldinega pogleda Bibe ni običajno prijateljsko kratkočasenje ampak močno in neposnemljivo oboževanje in je za koketnim obnašanjem prijateljice verjetno celo prej kot Izolda ki ji je bilo namenjeno začutila zadušeno in dražljivo poželenje ali celo prej kot sama Biba in se je torej to čustvovanje ozavestilo samo v Emesejini glavi ki mu je tudi dala ime ter vest o tem da sta Izolda in Biba buzarantki razširila po vsej visoki šoli onidve pa sta se temu samo smejali in se še bolj odmaknili od drugih da ju ne bi merili s pogledi čez nekaj časa pa še brez razumnega razloga in z veliko bolečine druga od druge

verjela sem Emese ki je v skupni učilnici nenehno pletla pulover za svojega azijskega prijatelja saj so njene drobne oči na pravilnem punčkastem obrazu opazile presenetljivo veliko vsega kadar sem le mogla sem jo vsa vznemirjena povpraševala o zgodbi strička Zorra a je besedo vedno obrnila na svoje sostanovalke ki jih nisem poznala niti na videz pa čeprav sem si čas v šoli krajšala tako da sem zelo pozorno opazovala vse okoli sebe vendar nisem opazila nikogar ki bi bil videti kot dekle na ilustraciji gesla lezbijka v starem leksikonu na katero me je opozoril Lala v čitalnici velike studenske knjižnice nekega modrega zimskega popoldneva polnega svetlobe in se pri tem izdatno zabaval

ilustracija je prikazovala frivolno žensko v temni obleki s kravato na pentljo in sprehajalno palico kot vrano z dreves za velikimi okni ki ji je risar pozabil narisati rep in kremplje še celo jaz nisem bila podobna liku na risbi kljub Lalovim zlobnim prišepetavanjem in bi z veseljem priklopila edino k vranam ki so čepele v vse temnejših krošnjah toda razen sebe nisem poznala nikogar podobnega ...