Arhivi v ospredju: Trideset+ let Mesta žensk
31. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk
3. – 30. 10. 2025, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Lepo vabljene_ na odprtje razstave Arhivi v ospredju: Trideset+ let Mesta žensk v petek, 3. 10., ob 19. uri!
___________
Umetnice_: Coco Fusco, Larissa Sansour in S ø ren Lind, Marija Mojca Pungerčar, Sanja Iveković , Stefanie Seibold
Kuratorka in zasnovalka predstavitve arhiva Mesta žensk: Iva Kovač
Sodelavki_: Aneta Hradilová in Elvis Krstulović
___________
Sredi devetdesetih let 20. stoletja, ko sta bila festival in društvo Mesto žensk ustanovljena, so bili arhivi obravnavani predvsem kot orodje za utrjevanje državnega aparata. Mesto žensk se je pozicioniralo kot intervencija v umetniški kanon, s čimer je želelo v širši družbi prispevati k spremembam tega, kdo lahko dostopa do umetniških institucij in kakšne vsebine so tam predstavljene. Naša obsežna dokumentacija dogodkov, na katerih je, tako v okviru festivala kot letnega programa Mesto žensk, sodelovalo skoraj 2.000 transdisciplinarnih umetnic_ in in govork_, je sama po sebi postala feministični umetniški arhiv.
Prvi del razstave se s tiskanimi gradivi in sorodnimi dokumentacijami ozira na Trideset+ let Mesta žensk . Gre za introspekcijo na zgodovino Mesta žensk, ki sledi spremembam v feministični misli, umetnosti in feminističnem kuriranju, kot jih je udejanjal tudi program društva in festivala. Premik gradiva iz pisarne v razstavni prostor, kjer se dokumentacija še naprej dopolnjuje, galerijo preobraža v živi arhiv.
Drugi del razstave, Arhivi v ospredju, predstavlja dela umetnic_, ki so na Mesta ž ensk že razstavljale_ in s svojimi drzno pionirskimi praksami prispevale_ k arhivu Mesta žensk. Mednarodna udeležba umetnic_, katerih dela obravnavajo širok spekter tem, je v program Mesta žensk vnesla globalne perspektive. Na razstavi Arhivi v ospredju se vsaka_ umetnica_ z arhivi ukvarja v drugačnem kontekstu — ustvarjajo arhive premalo zastopanih pripovedi, razkrivajo prezrte osebnosti, delajo z medijskimi podobami ter špekulirajo o utopičnih prihodnostih.
___________
Ve č o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

KO TELO GOVORI PESEM – Umetnost in rak Cikel dogodkov, 6.–7. oktober 2025, Ljubljana
Vabimo vas na cikel dogodkov Ko telo govori pesem, ki povezuje umetnost in izkušnjo raka. Dogodki so prostor za srečanje vseh, ki jih je bolezen kakorkoli dotaknila – osebno, skozi bližnje ali kot vprašanje skupnosti. Skozi delavnico, razstavo, okroglo mizo in pesniški večer bomo raziskovali, kako umetnost lahko pomaga preoblikovati izkušnjo bolezni, kako telo nosi svoj spomin in kako skupnost odpira prostor za delitev in povezanost.
Dogodki so odprti za vse! Vabljeni, da se nam pridružite – kot poslušalci, sogovorniki ali soustvarjalci. Prinesite svojo zgodbo, svojo izkušnjo ali zgolj svojo prisotnost. Skupaj ustvarimo prostor, kjer telo govori pesem. V okviru festivala bo del razstave namenjen prostoru za osebne izpovedi, kjer lahko delite svojo zgodbo. Lahko jo napišete na list papirja in jo prinesete v Galerijo Škuc na dogodek. V kolikor želite dodatne informacije, lahko stopite v stik z nami preko elektronskega naslova info@skuc.org. Veseli vas bomo! ________
PROGRAM:
6. oktober 2025 16.00 TELO – delavnica srečanja skozi gib in prisotnost z Niko Fugina in Tanjo Matijašević Kako se telo spomni bolezni? Kako se spomni okrevanja? Kako se spomni dotika, tišine, bližine? Delavnica TELO ni klasična plesna ali gledališka delavnica. Je prostor, kjer se srečamo ljudje, ki nosimo izkušnjo prebolevanja raka – v sebi, v svoji družini, v svojih prijateljstvih. Skupaj raziskujemo, kako je biti v telesu, ki se je srečalo z diagnozo, s strahom, z zdravljenjem, z upanjem. Skozi preproste gibalne in improvizacijske naloge bova skupaj z vami iskali načine, kako se poslušati, kako se premikati in kako si dovoliti biti. Brez koreografij, brez pritiska, brez cilja – samo prostor, kjer telo lahko reče, kar besede včasih ne morejo. Ni pomembno, ali ste kdaj plesali, nastopali ali se ukvarjali z umetnostjo. Pomembno je le, da pridete takšni, kot ste – z vašim telesom, vašo zgodbo, vašim tempom. 18.00 Odprtje razstave Ko telo govori pesem: Onkraj razcepljenih konic Multimedijska razstava umetnice Hannah Koselj Marušič pripoveduje zgodbe ljudi, ki se z rakom srečujejo na različne načine. Fotografija, film in osebna pričevanja razkrivajo intimne, a hkrati univerzalne trenutke življenja s to vseprisotno boleznijo. Razstava odpira prostor dialoga ter vabi obiskovalke_ce, da s svojimi zgodbami soustvarijo skupno pripoved o bolečini, upanju in povezanosti. 19.00
Okrogla miza Okrogla miza: Umetnost, telo in rak z gosti: Tanja Matijašević , performerka in pesnica; Milan Šelj , pesnik; Hannah Koselj Marušič , interdisciplinarna umetnica; Tanja Španić (Europa Donna) , Jana Pahole , dr.med, spec.int.onk.
Pogovor bo vodila Pia Nikolič. Kako se umetnost in ustvarjalni procesi lahko dotaknejo izkušnje raka – od strahu do upanja, od telesne bolečine do telesnega spomina? Na okrogli mizi bomo skupaj z umetnicami_ki, predstavnicami podpornih društev in zdravnicami odprli raznolike teme: · kako telesa nosijo spomin bolezni, · kakšni so izzivi soočanja z boleznijo in na kakšne načine se bolnice_ki soočajo z boleznijo, · kako se vračati v življenje po bolezni, · kako umetnost omogoča prostor za predelavo in izražanje, · kako skupnost in ustvarjanje pomagata premagovati občutek izolacije, · in kje so meje med osebnim, intimnim in javnim, ko svoje zgodbe delimo z drugimi. Vabljeni vsi, ki ste izkušnjo bolezni živeli sami ali ob nekom drugem, pa tudi tisti, ki vas zanima, kako lahko umetnost pomaga razumeti in osvetliti to izkušnjo. Veseli bomo tudi vaših mnenj. 7. oktober 2025 20. 00
Pesniški večer
Svoje pesmi o svoji izkušnji prebolevanja raka in izkušnji prebolevanja raka njihovih bližnjih bodo z vami delile_i Pino Pograjc, Tanja Matijašević, Špela Setničar, Milan Šelj, Katarina Majerhold in drugi.

Zasnova in organizacija: Tanja Matijašević, Hannah Koselj Marušič, Jasmina Kožar in Jernej Škof
Grafična podoba: Hannah Koselj Marušič
Projekt organizirata: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

Vabljene_i k prijavam na REZ! - Malo šolo aktivističnega videa!
REZ! je cikel brezplačnih delavnic in predavanj namenjenih mladim v okviru katerih bomo skozi medij umetniškega videa obravnavali pereče družbene problematike in pojave.
V okviru projekta se bomo veliko naučili o filmski in video produkciji, postprodukciji, scenaristiki, uporabi tehnologije, ki jo imamo na voljo (na primer mobilni telefoni) za izvedbo video dela in še marsikaj drugega. Prav tako bomo raziskovali, reflektirali in debatirali o perečih družbenih problematikah, ki se nam zdijo pomembne ter iskali najboljše načine, da, skozi medij umetniškega videa, o teh tematikah spregovorimo.
Skozi projekt bomo tako aktivno spoznali celoten proces ustvarjanja družbeno angažiranega umetniškega dela v mediju videa - od izbire teme, raziskovanja materiala vezanega na temo, snovanja vsebine in dramaturgije projekta do tehnične izvedbe projekta. Predvsem se bomo spoznavali, družili, zabavali in potrudili, da skozi svoja umetniška dela prispevamo ustvarjanju boljšega sveta.
Nastala video dela bodo objavljena na spletnih profilih projekta ter tudi predstavljena na zaključnem dogodku projekta v Galeriji Škuc.
Mentorica projekta je izkušena pedagoginja, intermedijska umetnica, videastka in režiserka Valerie Wolf Gang.
Prvo spoznavno srečanje bo v četrtek 9. oktobra ob 17.30 v Klubu Tiffany, za ostala srečanja se bomo dogovorili naknadno.
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejemamo na e-naslov: ustvarjalno.skuc@gmail.com , do 6. 10. 2025.
Načeloma bo snemanje potekalo z opremo, ki jo imate, lahko so to telefoni ali pa kamera, v kolikor jo imate. Kakšen kos opreme bo na voljo tudi na delavnici.
Za vsa morebitna vprašanja smo na voljo na zgornjem e-naslovu.
Veselimo se druženja in ustvarjanja z vami! Se vidimo!

Projekt je nastal v sodelovanju z Zavodom Omrežje in Info centrom ŠKUC. Projekt podpira Urad za mladino MOL in Urad RS za mladino

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
PONOVITVE:
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta
sreda, 15. 10. 2025, 0b 20.00, Pošta
cena vstopnice: 15 € in 10 € (dijaki, študentje, dijaki), vstopnice v predprodaji: https://olaii.com/event/7452/izdelovalka-mrtvaskih-prtov
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Gospa Judit, monodrama
četrek, 16. 10. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc v angleškem jeziku
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Naxatras (psychedelic/stoner/space rock)
Sreda, 22. 10. 2025, ob 21.00, Gala Hala, Ljubljana.
Vstopnina: 22€ (na dan koncerta) / 18€ (predprodaja)
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/naxatras/vstopnice-1201842.html
ŠKUC KSB in Društvo KAPA predstavljata:
„ The Citadel illuminates the starry gateways Inside its ancient chambers, the Spacekeeper waits The secret land of Narahmon unfolds before his gaze Time is standing still before the mirror breaks „
1000Mods, Nightstalker, Tuber, Villagers of Ioannina City, Planet of Zeus, Puta Volcano in druga imena ob katerih ukim poznavalcem psihedeličnih tonov zastrižejo mastnih tonov vajena ušesa. Kupček močnih predstavnikov stonerske zvrsti, ki uspejo prepričati in izstopati v vedno bolj prenasičeni zvrsti in vsem je poleg močnega glasbenega izraza skupno tudi to, da so iz Grčije, države, ki se je v antičnih časih bohotila z impozantnimi templji, fascinantno mitologijo in pestro zgodovino, ki je skrbno usidrana na častnem mestu zgodovinskih učbenikov širom sveta.
Večini je jasno, da je skoraj vsako kulturno gibanje odgovor na trenutno politično situacijo. Grčija zadnje dekade ni ravno v razcvetu in ta prvinski gnev se definitivno opazi na stonerskem izvozu. Glasba je vedno bolj mastna, iskrena, polna gneva, jeze in z močno željo po soju upanja v večni temi.
Med nasadom prej omenjenih grških bendov je močno vzklila trajnica Naxatras. Kvartet, ki skrbno pili svoj zasanjan, a močan zvok že več kot dekado. Njihove studijske stvaritve so striktno posnete z analogno opremo v živo. S tem direktnim pristopom k snemanju uspejo neposredno prevesti notranje boje v zvočni zapis in poslušalca skozi zvočnike posesajo v svoj svet, prepojen z močno kreativnostjo, melanholijo in kančki upanja.
Iz svojih psych/stonerskih začetkov so razširili svojo mrežo zvrsti in presekajo svoje dolge, težke, instrumentalne pasaže s spretnimimi sprehodi skozi funk, jazz, kdaj tudi pop vode. Na tej turneji predstavljajo svoj peti album V, kjer je zaznan večji zadah space rocka. Fletno!
FACEBOOK INSTAGRAM BANDCAMP YOUTUBE
Za fane: My Sleeping Karma, Colour Haze, All Them Witches, 1000Mods, Stoned Jesus, Samsara Blues Experiment

Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Espacio flamenco: Mediterraneo
Glasbeno-plesni koncert
Petek, 24. oktober 2025, ob 20:30, Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana.
70 minut
Kitara: Dario Piga Petje: Jelena Reiter, Luis Doppio Ples: Mitja Obed, Mihaela Wabra Kucler, Jasna Premk, Polonca Valič
Vstopnice po 15€ (12€ dijaki/študentje(upokojenci) lahko kupite na blagajni kadarkoli v času odprtja galerije, lahko pa karto rezervirate na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.
Sredozemski dialog: Sardinija & Flamenco
Dve obali, eno morje – zahodni odmev Sardinije in dih Andaluzije skupaj rodita glasbo, ki presega meje. Sardinija, otok, kjer še vedno odmevata katalonski in kastiljski jezik, nosi v sebi španske sledi, vtkane v melodijo in pesem. Andaluzija pa prinaša ogenj flamenka, njegov krik, nežnost in neukročeno srce.
Na odru se čudovite kitarske melodije Daria Pige povežejo z močnim, čustvenim glasom Luisa Doppia , ki združuje sardinsko vokalno izročilo in flamenko. Jelena Reiter s pesmijo flamenka odpira vrata v medkulturni dialog, ki se razdivja in razplamti v gibih in ritmu plesalcev skupine CoraViento .
Gre za srečanje dveh obal Sredozemlja, kjer se zgodovina, jezik in glasba povezujejo v nov, živ dialog. Koncert ponuja poslušalcu izkušnjo, v kateri se na eni strani zasliši odmev arhaičnega sardinskega petja, na drugi pa strastni krik flamenka – skupaj pa ustvarita edinstveno umetniško pripoved.

Dario Piga je študiral kitaro v Sevilli “Fundacion Cristina Hereen” pod vodstvom Pedro Sierra, Niño de Pura, Paco Cortés, Eduardo Rebollar in Pepe Sanchez. V istem času je študiral na Konservatoriju za glasbo v Jerez de la Frontera in leta 2010 diplomiral iz flamenko kitare na Konservatoriju v Sevilli. V decembru 2009 je prejel “Premio della critica” na mednarodnem tekmovanju “Andrea Parodi” na otoku Sardinija. Nastopa na Češkem, v Italiji, Španiji, Sloveniji in drugod po Evropi.
Luis Doppio , pevec s Sardinije, del družine, ki že več rodov živi z glasbo – od pradedka naprej so bili pevci in kitaristi v tradiciji klasičnega sardinskega petja. S flamenkom se je srečal pri trinajstih letih. Leta 1975 se je njegova družina preselila v Nemčijo, kjer so odraščali skupaj z andaluzijskimi družinami romskega porekla. Prav tam se je naučil pesmi in plesa flamenka ter ga sprejel kot del svoje glasbene identitete.
Jelena Reiter je diplomirala iz flavte na Glasbeni Akademiji v Zagrebu in Universität für Musik und darstellende Kunst na Dunaju. Kot zrela klasična glasbenica je odkrila flamenko petje, nad katerim se je takoj navdušila. Intenzivno se je izobraževala v vseh disciplinah flamenka (petje, kitara in ples) v Granadi, Sevilli in na Dunaju. Živi in deluje na Dunaju kot pevka in učiteljica flamenko petja, ritmike in povezave petja in plesa v flamenku. Nastopa po teatrih v Dunaju, tablao-ih v Sevilli in drugod po Evropi.

Cikel Espacio flamenco poteka v produkciji društev CoraViento, Predmestje in Škuc, sofinancira ga Mestna občina Ljubljana.

beepblip
ponedeljek, 27. 10. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc
beepblip ( I da Hiršenfelder) je zvočna umetnica iz Ljubljane. Ustvarja prostorske kompozicije, v katerih raziskuje zvočno ekologijo v jezikih nečloveških živali, sebstvo neorganskih drugih in poslušanje neslišnih zvokov. Je članica skupine Jata C za bioakustiko in zvočno ekologijo (2018–), skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo (2022–) in CENSE Centralnoevropske mreže za zvočne ekologije (2022–). Pogosto dela glasbo za sodobni ples.
beepblip ( I da Hiršenfelder) is a Ljubljana-based sound artist interested in sound ecology and spatialisation, addressing themes such as the agency of non-organic others, non-human animal languages, and listening to the inaudible. She is a member of the Jata C group for bioacoustics and sound ecology (2018–), the Clockwork Voltage community for modular synthesis (2022–), and the CENSE Central European Network for Sound Ecologies (2022–). She frequently makes music for contemporary dance.
Vstopnina na koncert: 1 €.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo , Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

LITERARNI GLASOVI: ANJA ZAG GOLOB
Podkast in čajanka z vešo:
S3E6 Anja Zag Golob - Poskus vsakdanjosti
Povezava do podcasta: https://open.spotify.com/episode/6rn8oGgjBCYuVX1N6eTUpD?si=hnTxQHIeSLuhxljXrU8Y7A
Tanja Matijašević tokrat gosti pesnico, ki skromno pripomni, da je naziv pesnica, če si ga nadeneš sam, malce pretenciozen. Vseeno knjižna veša zagotavlja in potrjuje, da se, takole navzven, vidi, da Anja Zag Golob to je. Hkrati pa naša veša zardeva in ne izusti, da ima že od nekdaj literarni crush na njo kot avtorico - ravno zaradi tega, ker se v njeni poeziji, prozi in nenazadnje kolumnah vidi kako prožen je lahko jezik. Veša treepeta s krilci in se zaletava v vse forme njenega jezikanja, Anjinega namreč, a lej ga zlomka že takoj na začetku ugotovi, da pesniška glava mora biti za asociacije spočita. Zataknilo se je nekje pri Mojci Pokrajculj od tam pa je šlo vse navzgor in v širino in drobovje ustvarjanja literature.
Asociacije: od Mojce Pokrajculje do načina kako v otroštvu prideš do zgodb
Časovni stroj: Vigred in kolajna
Jezikovni vozli: gvavtik
Leksikon: Kisle kumarice ali sveže?
Degustacija: Kölnski koncert
Knjižna priporočila: Vse nominirane zbirke za Veronikino nagrado 2025: drevo avtorice Ane Pepelnik, Žalostinke za okroglo zemljo avtorja Petra Semoliča, Drevo delfin avtorice Alojzije Zupan Sosič, Tuja mehkoba avtorice Natalije Milovanovič in zbirka Vznožje avtorice Stanke Hrastelj ter zraven še Jaz in jaz in jaz in jaz Ane Štular in Bazen Helene Zemljič pa Primož Čučnik - Osel in senca.
Anja Zag Golob, slovenska pesnica, urednica, kritičarka, dramaturginja in prevajalka, * 1976, Slovenj Gradec.
Objavljena prozna dela [1]: • Poskus vsakdanjosti (samozaložba, Maribor, 2024)
Avtoričina prva prozna knjiga je zbirka prostih spisov. Ideja zanjo izhaja iz obdobja epidemije, ko se je zdelo, da do prej vsakdanjih stvari, ki smo jih jemali za samoumevne, nenadoma nimamo več dostopa, da se je kontekst tako bistveno zamajal, da se je stik z njimi izgubil. Od tu tudi naslov Poskus vsakdanjosti; zbirka skuša skozi popisovanje nekaterih ključnih, elementarnih spremljevalk naših življenj z njimi ponovno vzpostaviti pristen stik, da bi tako ohranili lastno človečnost. Naslovi prostih spisov v knjigi: • Kieślowski • Kultura • EKV • Čaj • Restana rpica • Poezija • Pisma • Kölnski koncert • Vlaki • Knjigarna • Drevo
Objavljene pesniške zbirke [5]: • V roki (Litera, Maribor, 2010) • Vesa v zgibi (Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013) • Didaskalije k dihanju (samozaložba, Ljubljana, 2016) • da ne (samozaložba, Maribor, 2019) • watson (samozaložba, Maribor, 2023)
Drama [1]: • Tarva (2025)
Otroški strip [1]: • Superžaba najde zaklad / z Doro Kaštrun (VigeVageKnjige, Ljubljana, 2025 - IZIDE OKTOBRA)
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.

ŠKUC – Kulturni center Q / klub Tiffany vabi posameznice_ke in kolektive, ki želijo predstaviti svoje delo LGBT+ občinstvu v klubu Tiffany.
Klub izvaja različne dogodke, ki so namenjeni LGBT+ skupnosti. Programski cilj kluba je ustvariti varen prostor, v katerem se lahko razvija ustvarjalnost LGBT+ posameznikov_ic in predstaviti sodobno kulturno produkcijo širši javnosti. K prijavi spodbujamo vse ideje, projekte, posameznice_ke in kolektive, ki bodo obogatili kulturno, družabno in mladinsko dogajanje v LGBT+ skupnosti.
Predloge za sodelovanje v programu pošljite na elektronski naslov kulturnicenterq@gmail.com in pripišite v katerem programskem sklopu želite sodelovati ter na kratko opišite projekt ali vsebinsko idejo, ki bi jo želele_i izvajati v sezoni 2025/2026.
Predloge sprejemamo do 31. oktobra 2025.

KLUBSKI IN DJ PROGRAM
DJ (pop ali elektronska glasba)
Klub Tiffany vabi nove sile v svoj nočni klubski program. Če želite sodelovati, nam pošljite kratek mix (30 min) za katerega mislite, da bo primeren za naše občinstvo na klubskih večerih. V opis vključite tudi svoje dosedanje izkušnje na tem področju.
Programsko zaokroženi klubski večeri
Želite organizirati klubske večere s posebno tematiko, izbranimi DJi in žanrsko glasbo? Pošljite nam kratek koncept in predstavitev ustvarjalk_cev (max 1. stran). V opis vključite tudi svoje dosedanje izkušnje na tem področju.
Klubski performativni program
Nastopate, plešete in ustvarjate dela primerna za predstavitev na klubskih večerih? Pošljite nam svojo predstavitev in opis dela.

DRAG, PERFORMANS IN GLEDALIŠČE
Gledališki in performerski program je namenjen performerjem_kam, gledališkim in plesnim ustvarjalcem_kam, ki želijo svoje delo predstaviti občinstvu kluba Tiffany in Kulturnega centra Q. V prijavi pošljite kratko vsebinsko predstavitev in opis dela, ki bi ga želeli izvesti pri nas.

LITERATURA
Ustvarjate na področju kvir literature in se želite predstaviti LGBT+ občinstvu? V prijavi nam posredujte svojo predstavitev literarnega dela ali literarnega dogodka, ki bi ga želele_i izvesti.

VIZUALNA UMETNOST
Razstave potekajo med tednom v prostorih kluba Tiffany. Prednost bodo imeli koncepti, ki vsebinsko obravnavajo LGBT+ teme. Dobrodošla so tudi dela, ki LGBT+ kulturo in umetnost obravnavajo dokumentarno. Pošljite nam CV avtorja_ice ali skupine in kratek opis projekta.

GLASBENI PROGRAM
Imate glasbeno skupino ali nastopate same_i? Kakorkoli, Tifanijev oder vas vabi, da predstavite svoje delo javnosti. Prednost bodo imele vsebine, ki so LGBT+ obarvane ter kvir osebe in skupine. Pošljite nam posnetek in kratko predstavitev.

SOCIALNI IN MLADINSKI PROGRAM
Socialni in mladinski program je usmerjen v raziskovanje in opolnomočenje LGBT+ skupnosti. Poteka v obliki pogovorov, delavnic in drugih družabnih aktivnosti. Tematsko je razdeljen na pogovore o LGBT+ skupnosti, pogovore o gejevskem seksu in drogah, kavarniške večere, večere družabnih iger, filmsko – pogovorne večere in različne delavnice. Če želite pomagati pri organizaciji mladinsko – socialnih programov, nam pošljite kratko predstavitev vsebine, ki bi jo želele_i pri nas.

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE
V svojo ekipo vabimo tudi posameznice_ke, ki želijo sodelovati pri organizaciji in izvedbi programskih večerov (npr. družabne igre, kvizi, srečelovi, ogledi filmov, likovne delavnice, izleti, pogovori, bralni krožki, …) namenjenih druženju različnih generacij LGBT+ oseb, ki se v ostalih programskih vsebinah ne vidijo, imajo pa željo po srečanjih in druženju s svojimi vrstniki in drugimi generacijami. Če želite organizirati ali sodelovati pri izvedbi tovrstnih srečanj nam pošljite svojo kratko predstavitev in vsebinski predlog za srečanja, za katere menite, da bi ustrezali in nagovarjali različne generacije LGBT+ oseb. Še posebej toplo vabljeni 50+ in naši seniorji.

STROKOVNA PREDAVANJA IN TEORETSKA SREČANJA
K sodelovanju vabimo teoretsko podkovane osebe z različnih strokovnih področij, ki bi želele svoje znanje in/ali družbenokritične misli deliti s širšim občinstvom. V prijavi poleg kratke osebne predstavitve in ozadja zanimanja za področje posredujte tudi povzetek vsebine oz. kratek opis teme predavanja ali seminarja, ki naj se vsaj posredno dotika življenj LGBT+ oseb.

Torej, če želite soustvarjati program v LGBT+ skupnosti, nam pišite na kulturnicenterq@gmail.com, do 31. oktobra 2025!

Kratek opis Društva ŠKUC in Kluba Tiffany:
ŠKUC je ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturno umetniške produkcije v Sloveniji. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.
ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany je varen klubski in projektni prostor LGBT+ skupnosti v katerem izvajamo številne programe, ki so primarno namenjeni LGBT+ osebam (lezbijkam, gejem, biseksualnim, transspolnim, interspolnim, nebinarnim, queer osebam).
ŠKUC je članica mreže Prostovoljskih organizacij pri Slovenski filantropiji in je vpisana v register Prostovoljskih organizacij po Zakonu o prostovoljstvu.

Sledite nam lahko tudi na:
ŠKUC-Kulturni center Q ŠKUC Kemseks Facebook: Klub Tiffany Magnus ŠKUC Instagram: Klub Tiffany ŠKUC

V kalejdoskopu informacij je nov projekt Info centra Škuc, ki bo mladim na različne načine nudil podporo pri boju proti dezinformacijam in izboljšanju medijske pismenosti.
V sklopu projekta se izvajajo podkasti, srečuje se skupina mladih umetnikov in umetnic, ki snujejo skupnostni umetniški projekt in nastala je tudi brošura, ki mladim pomaga pri prepoznavanju kakovostnih informacij.
Del brošure bomo objavili tudi na naših socialnih omrežjih tukaj .
Celotno brošuro lahko dobiš v Info centru Škuc, kmalu pa bo na voljo tudi pri partnerjih projekta v Mestni knjižnici Ljubljana in na Zavodu MISSS.
Podkastu lahko prisluhneš tukaj .
Projekt je financiran s strani Ministrstva za kulturo.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana