beepblip
ponedeljek, 27. 10. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc
beepblip (Ida Hiršenfelder) je zvočna umetnica iz Ljubljane. Ustvarja prostorske kompozicije, v katerih raziskuje zvočno ekologijo v jezikih nečloveških živali, sebstvo neorganskih drugih in poslušanje neslišnih zvokov. Je članica skupine Jata C za bioakustiko in zvočno ekologijo (2018–), skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo (2022–) in CENSE Centralnoevropske mreže za zvočne ekologije (2022–). Pogosto dela glasbo za sodobni ples.
beepblip (Ida Hiršenfelder) is a Ljubljana-based sound artist interested in sound ecology and spatialisation, addressing themes such as the agency of non-organic others, non-human animal languages, and listening to the inaudible. She is a member of the Jata C group for bioacoustics and sound ecology (2018–), the Clockwork Voltage community for modular synthesis (2022–), and the CENSE Central European Network for Sound Ecologies (2022–). She frequently makes music for contemporary dance.
Vstopnina na koncert: 1 €.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo , Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

Espacio flamenco: Mediterraneo
Glasbeno-plesni koncert
Petek, 24. oktober 2025, ob 20:30, Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana.
70 minut
Kitara: Dario Piga Petje: Jelena Reiter, Luis Doppio Ples: Mitja Obed, Mihaela Wabra Kucler, Jasna Premk, Polonca Valič
Vstopnice po 15€ (12€ dijaki/študentje(upokojenci) lahko kupite na blagajni kadarkoli v času odprtja galerije, lahko pa karto rezervirate na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.
Sredozemski dialog: Sardinija & Flamenco
Dve obali, eno morje – zahodni odmev Sardinije in dih Andaluzije skupaj rodita glasbo, ki presega meje. Sardinija, otok, kjer še vedno odmevata katalonski in kastiljski jezik, nosi v sebi španske sledi, vtkane v melodijo in pesem. Andaluzija pa prinaša ogenj flamenka, njegov krik, nežnost in neukročeno srce.
Na odru se čudovite kitarske melodije Daria Pige povežejo z močnim, čustvenim glasom Luisa Doppia , ki združuje sardinsko vokalno izročilo in flamenko. Jelena Reiter s pesmijo flamenka odpira vrata v medkulturni dialog, ki se razdivja in razplamti v gibih in ritmu plesalcev skupine CoraViento .
Gre za srečanje dveh obal Sredozemlja, kjer se zgodovina, jezik in glasba povezujejo v nov, živ dialog. Koncert ponuja poslušalcu izkušnjo, v kateri se na eni strani zasliši odmev arhaičnega sardinskega petja, na drugi pa strastni krik flamenka – skupaj pa ustvarita edinstveno umetniško pripoved.

Dario Piga je študiral kitaro v Sevilli “Fundacion Cristina Hereen” pod vodstvom Pedro Sierra, Niño de Pura, Paco Cortés, Eduardo Rebollar in Pepe Sanchez. V istem času je študiral na Konservatoriju za glasbo v Jerez de la Frontera in leta 2010 diplomiral iz flamenko kitare na Konservatoriju v Sevilli. V decembru 2009 je prejel “Premio della critica” na mednarodnem tekmovanju “Andrea Parodi” na otoku Sardinija. Nastopa na Češkem, v Italiji, Španiji, Sloveniji in drugod po Evropi.
Luis Doppio , pevec s Sardinije, del družine, ki že več rodov živi z glasbo – od pradedka naprej so bili pevci in kitaristi v tradiciji klasičnega sardinskega petja. S flamenkom se je srečal pri trinajstih letih. Leta 1975 se je njegova družina preselila v Nemčijo, kjer so odraščali skupaj z andaluzijskimi družinami romskega porekla. Prav tam se je naučil pesmi in plesa flamenka ter ga sprejel kot del svoje glasbene identitete.
Jelena Reiter je diplomirala iz flavte na Glasbeni Akademiji v Zagrebu in Universität für Musik und darstellende Kunst na Dunaju. Kot zrela klasična glasbenica je odkrila flamenko petje, nad katerim se je takoj navdušila. Intenzivno se je izobraževala v vseh disciplinah flamenka (petje, kitara in ples) v Granadi, Sevilli in na Dunaju. Živi in deluje na Dunaju kot pevka in učiteljica flamenko petja, ritmike in povezave petja in plesa v flamenku. Nastopa po teatrih v Dunaju, tablao-ih v Sevilli in drugod po Evropi.

Cikel Espacio flamenco poteka v produkciji društev CoraViento, Predmestje in Škuc, sofinancira ga Mestna občina Ljubljana.

Slovenska LGBT literatura v Kataloniji
Barcelona, 14.–19. oktober 2025
Med 14. in 19. oktobrom je v Barceloni potekal projekt Slovenska LGBT literatura v Kataloniji, ki povezuje sodobne slovenske in katalonske kvir pesnike.
Slovenski avtorji Pino Pograjc, Aljaž Koprivnikar, Veronika Razpotnik, Nilu Jakopin in Milan Šelj so skupaj s katalonskimi kolegi Polom Guaschem, Sònio Moll, Raquel Santanero, Ianom Bermúdezom in Adriàjem Targo sodelovali v prevajalskih delavnicah, branjih in skupnem recitalu Poètiques queer d’anada i tornada na festivalu QLit v kulturnem centru La Bonne – Centre de Cultura de Dones Francesca Bonnemaison.
Projekt prinaša prvo skupno predstavitev slovenske queer književnosti v Kataloniji ter krepi dialog med obema manjšima literarnima kulturama. Glavni cilj projekta je bil povečati prepoznavnost slovenskih LGBT-avtorjev in avtoric, spodbuditi prevajalsko sodelovanje med slovenščino in katalonščino ter vzpostaviti trajne vezi med literarnimi institucijami obeh prostorov. Projekt je združil prevajalsko delavnico, literarne dogodke in strokovna mreženja z lokalnimi založniki, prevajalci in festivalom QLit, osrednjim katalonskim festivalom LGBT-književnosti in umetnosti.
Projekt izvaja Društvo ŠKUC ob podpori Javne agencije za knjigo RS.

ŠKUCOVE PACKARIJE
Vsako soboto med 8. 11. in 13. 12. 2025, ob 10.00 v Galeriji Škuc
gledališke predstave, vodstva, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
rezervacije brezplačnih vstopnic: vsak dan med 9. in 15. uro preko telefona:01 4303530 ali preko e-pošte: info@skuc.org

P R O G R A M
sobota, 8. november 2025, ob 10.00
KVAK SE PA TUKAJ DOGAJA , gledališka predstava, izvedba: Zavod Frnikola
2+, 30'
Lovro je ves na trnih, muči ga trema, saj je za vse obiskovalce pripravil gledališko predstavo! Gledalci že sedijo, luči gorijo, glasba je pripravljena in ravno v trenutku, ko Lovro pogumno začne, se v prostoru pojavi njegova prijateljica Hana in poskrbi za pravo zmešnjavo. Glasno govori, se preriva med ostalimi gledalci, žveči bonbone in odmetava papirčke na tla, se reži kot ena žaba, skratka niti malo ne razume, kaj se dogaja! Skozi zabavne pripetljaje Lovro skupaj s prijatelji Hani le pokaže, kako zelo pomembno je, da opazujemo svet okoli sebe in razumemo, da nismo sami.
POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN FIGURICE IZ PLASTENK, vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na delavnici se bomo naučili, kako lahko iz starih plastenk, ki predstavljajo precejšnjo obremenitev za naše okolje, naredimo nekaj lepega in uporabnega. Tako bodo nastale različne male živali, mali avioni in rakete, posodice in še kaj drugega. Za navdih si bomo pred delavnico ogledali tudi razstavo Galerije Škuc.

sobota, 15. november 2025, ob 10.00
ULOVI ŽABO , glasbeno-lutkovna predstava, izvedba: dijakinje in dijaki 3. letnika SVŠGUGL
2+, 25'
ULOVI ŽABO , glasbeno-lutkovna predstava, izvedba: dijakinje in dijaki 3. letnika SVŠGUGL
2+, 25'
mentorice: Petra Županič (izdelava lutk in scene), Katarina Virant Iršič (glasbena oprema), Sonja Kononenko (režija in animacija), Lili Epih (delo z besedilom)
"Ulovi žabo" je domišljijsko potovanje Deklice, ki je na obisku pri Babici in lovi žabo okrog hiše, po travniku in bližnjem ribniku. Sreča hodečega korenčka z babičinega vrta, ki spoznava svet okrog sebe, navdušeno odkriva cvetlični vrt, a ima z mravljami, krtko in ribicami slabo izkušnjo .Deklica mu sledi in oba končata v ribniku... Vrneta se domov k babici s spoznanjem , da je povsod lepo, a doma najlepše.
Pravljico z prvotnim naslovom "Mrkvica" je dramatizirala in režirala avtorica Sonja Kononenko.
Predstavi sledijo ustvarjalne delavnice pod mentorstvom dijakinj in dijakov SVŠGUGL.

sobota, 22. november 2025, ob 10.00
GALAKSIJA FANTAZIJA , gledališka predstava, izvedba: Kreativno gledališče ECI PECI
3+, 30'
Na babičinem podstrešju Lila in Oto najdeta skrivnostni Galaktični priročnik! Na vesoljskem potovanju potem srečata nenavadna bitja: čajne vesoljce, kuhalniške neveste in šaljive mehkužce. Medtem v vesolju nanje preži Velikanski Klepetuljnik, ki jim želi ukrasti Galaktični priročnik in tako zavladati celotni galaksiji. Bo Lili in Otu uspelo rešiti galaksijo in ohraniti skrivnosti Galaktičnega priročnika?
ZVERINICE , ustvarjalna delavnica, vodstvo: Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Tokrat bodo v ospredju delavnice različne zverinice, vse od zvite lisice pa do požrešnega volka. V različne kartone od jajc bomo zarezali s škarjami in si izoblikovali svoje zverinice. Da bodo še bolj unikatne jim bomo dodali različne barve in jih umestili v pisane okvirje.

sobota, 29. november 2025, ob 10.00
ČAROBNI ROJSTNI DAN , lutkovna predstava, izvedba: Alja Bulič
3+, 30'
Predstava Čarobni rojstni dan pripoveduje zgodbo o dogodku, ki je otrokom zelo ljub – praznovanje rojstnega dne. V njej nastopa deklica, ki si sama želi zabave za rojstni dan, a kaže, da se ji želja zaradi zapletenih družinskih okoliščin ne bo izpolnila. Ker deklica z dobrosrčnimi dejanji v bližnjem gozdu očara čarobna bitja, se ta odločijo, da ji bodo pomagala. Skupaj z otroci iz občinstva pričarajo čudovito praznovanje za deklico.
Predstava otroke ves čas vključuje v zgodbo in jih uči osnov odrskega nastopanja, spodbuja solidarnost, skrb za naravo in zavedanje, da lahko skupaj pričaramo svet, ki bo lepši.
avtorica in izvajalka: Alja Bulič; glasba: Peter Lebar; oblikovanje zvoka: Darko Toromanoski; scenografija: Čarovniški Blues / Zavod Gamayuna; koprodukcija: Muca CUPatarica, KUD Center 21; predstavo je podprl OsterRob.
PISANE LANTERNE , ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
Na delavnici nadaljujemo z recikliranjem različnih materialov. Tokrat bomo iz starih kozarcev za vlaganje ter starih prtičkov, kolaža, volne in še kakšnega materiala izdelovali pisane lanterne, ki bodo osvetljevale naš dom in ustvarjale pravo praznično vzdušje.

sobota, 6. december 2025, ob 10.00
CIRKUS ZA CRKNT , interaktivna otroška klovnovska predstava, izvedba: Tina Janežič
3+, 30'
Klovnesa Cvilka, ki jo prav vsi kličejo Ocvirka, pride sama na oder in se čudi, kje so ostali cirkusanti. Pustili so jo na cedilu. Verjetno mora kupiti novo cedilo.
Kot pravijo v starem cirkusu, pa mora predstava vseeno teči naprej, zato se Cvilka oz. Ocvirka odloči, da pač spelje predstavo sama, skupaj s prisotnimi otroci. In seveda so, kot običajno, v občinstvu sami talenti, ki so v marsičem boljši od nerodne Ocvirke; ta jim predstavi akrobatske stole, ki jo vedno znova vržejo iz sedala. Iz škatle privleče krožnike, ki jih kot za šalo vrti na palici. Skupaj z otroci ukrotijo ptičke, ki jih razporedijo na Ocvirko, ki postane drevo. Naučijo se tudi žongliranja s pisanimi ruticami, na koncu pa še skupaj zaplešejo.
ob 11.00
NA OBISKU: META WRABER , vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
5+, 90'
Tokrat bomo v njenem ateljeju v spodnji Šiški obiskali ilustratorko in grafično oblikovalko Meto Wraber. Umetnica nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor, predstavila svojo umetniško prakso ter približala svoj delovni proces ob ustvarjanju njenih prepoznavnih ilustracij. Sledila bo kratka ustvarjalna delavnica, na kateri bomo ob mentorstvu umetnice tudi sami ustvarili nekaj zanimivih ilustracij.
Meta Wraber je ilustratorka in grafična oblikovalka iz Ljubljane. Študirala je oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, od leta 2006 pa deluje kot svobodna umetnica na obeh področjih. Osredotoča se na uredniško, kulinarično in modno ilustracijo po naročilu za stranke iz tujine.

sobota, 13. december 2025, ob 10.00
ZVERINICE IZ REZIJE , lutkovna predstava, izvedba: LG Zapik
3+, 30'
Igor igra na citiro, Jelena pa na bunkulo. Kaj? Pravo rezijansko muziko, na tenko in na debelo!
Ob njej tolčemo z nogo ob tla in celo zaplešemo, pravljica pa govori o tem, kako Grdina ni hotela iz lisičje hiške. Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic.
POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN SNEŽAKI MALO DRUGAČE , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica; v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Snežake običajno delamo iz snega, vendar jih bomo na tokratni delavnici izdelovali iz papirnatih krožnikov, kolaža, volne, gumbkov in podobnega materiala. Tako pisani in veseli nam bodo morda okrasili smreko doma ter polepšali božične in novoletne praznike. Za navdih si bomo pred delavnico ogledali tudi razstavo Galerije Škuc.
Društvo ŠKUC si pridržuje pravico, da v primeru potrebe naknadno spremeni program.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam omogočajo izvedbo projekta Škucove packarije:
Mestna občina Ljubljana, , Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Cankarjeva Gospa Judit na poti v južnokorejski Seul
Sreda, 22. 10. 2025, ob 19. uri, Veleposlaništvo RS v Seulu, Južna Koreja Četrtek, 23. 10. 2025, ob 19. uri, FEZH v Seulu, Južna Koreja Petek, 24. 10. 2025, ob 15. uri, Veleposlaništvo RS v Seulu, Južna Koreja
Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
ŠKUC gledališče bo v naslednjih oktobrskih dneh gostovalo z monodramo Gospa Judit v Južni Koreji. Na povabilo njegove eksilence gospoda Jerneja Müllerja in Veleposlaništva Republike Slovenije v Seulu, se bo Gospa Judit predstavila tri krat. 22. in 24. oktobra bosta predstavi na slovenskem veleposlaništvu, 23. oktobra ob 19h pa v raziskovalno-razvojnem centru in razstavnem kompleksu FEZH v Seulu, ki se nahaja v četrti Hannam v jugovzhodnem delu Seula.
Monodrama Gospa Judit, igra jo Gaja Višnar, je nastala lani v produkciji ŠKUC gledališča. Adaptacijo novele je za oder je pripravila Tatjana Doma. Režiser Alen Jelen pa je monodramo na oder postavil v slovenskem in angleškem jeziku. Za angleški prevod predloge je poskrbela Ana Bohte. Igralka Gaja Višnar bo to pot monodramo na gostovanju izvedla v angleščini.
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Odrska priredba pa se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja.
V monodrami so gledalci dejavni Juditini udeleženci, saj se z Judit za dolgo pogrjeno mizo sprašujejo ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
Gaja Višnar je rojena v slovensko igralsko družino. Poleg gledališkega udejstvovanja je v Ljubljani diplomirala na študiju psihologije s primerjalno študijo slovenskih in ameriških igralcev. V njej je poleg raziskav na področju osebnosti in medkulturnih razlik igralcev razdelala tudi zgodovinski kontekst poglavitnih pristopov h gledališki in filmski igri.Leta 2010 je prvič odšla v ZDA, kjer se je izobraževala na ameriških igralskih šolah in zaključila akademski program na broadwayski igralski šoli Circle in the Square Theatre School. V skoraj desetletju igralskega dela v ZDA je bila pripravnica v Actors Studiu v NYC ter sodelovala s številnimi newyorškimi priznanimi gledališkimi institucijami. Od l. 2022 znova več ustvarja v Sloveniji.
ŠKUC gledališče s predstavitvijo monodrame v Seulu začenja obeležitev svoje 25-letnice neprekinjenega delovanja. To prvo gostovanje z Gospo Judit v tujino pa je tudi uvod v počastitev 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, ki bo drugo leto maja. Pred Gospo Judit je še nekaj večjih gostovanj.

Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Arhivi v ospredju: Trideset+ let Mesta žensk
31. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk
3. – 30. 10. 2025, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Lepo vabljene_ na odprtje razstave Arhivi v ospredju: Trideset+ let Mesta žensk v petek, 3. 10., ob 19. uri!
Obrazstavni dogodki:
3. 10. ob 18. uri : vodeni ogled s kuratorko Ivo Kovač v angleščini 7. 10. ob 17. uri : vodeni ogled s kuratorko Ivo Kovač v slovenščini 9. 10. ob 17. uri : vodeni ogled z nekdanjimi programskimi vodji Mesta žensk v angleščini 17. 10. ob 14. uri : vodeni ogled s kuratorko Ivo Kovač v angleščini 29. 10. : vodeni ogled v angleščini ob 17. uri in v slovenščini ob 18. uri
Festivalski dogodki v Galeriji Škuc
4. 10. ob 15. uri : Infrastrukture skrbi: o arhivski verižnih reakcijah : predstavitev arhivov in predavanje z Bettino Knaup, Giulio Palladini, Ivo Kovač in Mónico Mayer 8. 10. ob 19. uri: Nemogoče. Vsi se poznajo Nine Dragičević, performans predavanje in pogovor o knjigi 9. 10. ob 17. uri: Skozi oči preteklosti v vizijo prihodnosti : vodstvo, dražba in zabava 15. 10. ob 20. uri: in jaz komaj diham , avtorski projekt Katje Markič, Katje Gorečan in Rine Pleteršek 17. 10. ob 15. uri: Jesenska filmska šola: Arhiv kot upor: kvir spomin in spominski aktivizem
___________
Umetnice_: Coco Fusco, Larissa Sansour in Søren Lind, Marija Mojca Pungerčar, Sanja Iveković, Stefanie Seibold
Kuratorka in zasnovalka predstavitve arhiva Mesta žensk: Iva Kovač
Sodelavki_: Aneta Hradilová in Elvis Krstulović
___________
Sredi devetdesetih let 20. stoletja, ko sta bila festival in društvo Mesto žensk ustanovljena, so bili arhivi obravnavani predvsem kot orodje za utrjevanje državnega aparata. Mesto žensk se je pozicioniralo kot intervencija v umetniški kanon, s čimer je želelo v širši družbi prispevati k spremembam tega, kdo lahko dostopa do umetniških institucij in kakšne vsebine so tam predstavljene. Naša obsežna dokumentacija dogodkov, na katerih je, tako v okviru festivala kot letnega programa Mesto žensk, sodelovalo skoraj 2.000 transdisciplinarnih umetnic_ in in govork_, je sama po sebi postala feministični umetniški arhiv.
Prvi del razstave se s tiskanimi gradivi in sorodnimi dokumentacijami ozira na Trideset+ let Mesta žensk . Gre za introspekcijo na zgodovino Mesta žensk, ki sledi spremembam v feministični misli, umetnosti in feminističnem kuriranju, kot jih je udejanjal tudi program društva in festivala. Premik gradiva iz pisarne v razstavni prostor, kjer se dokumentacija še naprej dopolnjuje, galerijo preobraža v živi arhiv.
Drugi del razstave, Arhivi v ospredju, predstavlja dela umetnic_, ki so na Mesta žensk že razstavljale_ in s svojimi drzno pionirskimi praksami prispevale_ k arhivu Mesta žensk. Mednarodna udeležba umetnic_, katerih dela obravnavajo širok spekter tem, je v program Mesta žensk vnesla globalne perspektive. Na razstavi Arhivi v ospredju se vsaka_ umetnica_ z arhivi ukvarja v drugačnem kontekstu — ustvarjajo arhive premalo zastopanih pripovedi, razkrivajo prezrte osebnosti, delajo z medijskimi podobami ter špekulirajo o utopičnih prihodnostih.
___________
Ve č o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

K4 Roza: Flowers of Carnage
Sobota, 1. 11. 2025, 23.00-5.00, Klub K4, Lok4cija, Ljubljana.
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Predprodaja: 12 € (Predprodaja vstopnic: mojekarte.si ) Na vhodu: 15 €
Lepota cveti tudi iz krvi, iz teme, iz vsega, kar nas straši. Noč v K4 diši po vročini, po slutnji nevarnosti, po napetem trenutku pred krikom. Luči režejo prostor na drobne koščke, bas udarja kot srčni utrip. Plešemo preblizu, preglasno, preveč živo. Nekaj se premika v senci, a nihče ne gleda tja. Telesa se dotikajo, glasba prereže misli, vse postane mehka, sladka groza. Dobrodošli v noč, kjer cvetovi rastejo iz teme — Flowers of Carnage.
Arena:
Lun Hibiku Viktorija Von Fukenstein Trula Višnja Akira Ve Glupa Pupa Kunt Prof. Pederik Kunt

Oblikovanje: Jakob Golob

KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale K4: 12€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: mojekarte.si
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com

Petek, 7. 11. 2025, ob 18. uri, pisarna Društva ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Na tokratni bralni klub v goste prihaja pisateljica Samanta Hadžić Žavski, ki nam v branje priporoča svoj krajši roman Smrt, v temo zavita ali pa navdihujoč roman Še en vdih . Lahko pa preberete tudi knjigo kratke proze Obiski.

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

PLEVEL, koncert
četrtek, 13. 11. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice: 8 €, 5 € dijaki, študentje, upokojenci, priporočena rezervacija info@skuc.org
Szymon Gąsiorek – bobni
Cene Resnik – saksofon
Ivo Poderžaj – električni bas
Plevel je sad trka treh različnih kompozicijskih pristopov, zvočnih estetik in osebnih zgodovin. Po predpredpremieri na festivalu Bučno se v ŠKUCu predstavijo z robatim zvenom, s prehajanjem med strukturiranim in odprtim, med babilonsko poštevanko in lakiranimi zmečkaninami.
Szymon Pimpon Gąsiorek - poljski bobnar in skladatelj je diplomiral na Rhythmic Music Conservatory v Kopenhagnu, trenutno živi v Sloveniji. Je član ali vodja post-jazz zasedb Pimpono Ensemble in Pimpono 2+4 ter skupine E/I, ki delujejo v polju minimalizma. Deluje tudi večih eksperimentalnih duetih, med njimi Alfons Slik (z Grzegorzem Tarwidom), Czajka & Puchacz (s Kajo Draksler), Boys Cry (z Gianluco Elio) in Wood Organisation (s Tomom Jacobsonom). Aprila 2022 je pri Pointless Geometry izdal svoj debitantski solo album "Pozdrawiam". Album udobno prehaja med pop estetiko, transom in eksperimentiranjem. Je tudi sovoditelj neodvisne založbe Love & Beauty Music in festivala Idealistic.
Tenorsaksofonist Cene Resnik je leta 2007 končal študij jazz saksofona na Konservatoriju v Celovcu. V času študija se je učil na delavnicah Reggieja Workmana, Douga Hammonda in pozneje tudi Joea Zawinula, s katerim je imel možnost nastopiti leta 2007 v Avstriji, na mariborskem Lentu in v Zagrebu. Po končanem študiju se je odšel dodatno izpopolnjevat v New York, kjer je študiral z Gregom Osbyjem. Trenutno med drugim nastopa s CUT trio (T, Feichtmair/U. Kušar), Trojnik (V. Drašler/T. Grom), Jaz, drevo (B. Janje/H. Marić) itd.
Ivo Poderžaj je konec osemdesetih kitariral s hard-coreovci Vi7K. Ustanovil je alter-rockovski Žoambo Žoet Workestrao, ki je med leti 1992 in 2016 izdal šest albumov. Snemal in igral je s Francijem Blaškovićem. Svobodne glasbe je študiral na delavnicah Johna Edwardsa, Tomaža Groma, Seijira Murajame in Tristana Honsingerja. Prosti punk je izvajal s puljskimi Wuollahee. Bil je član Olfamoštva in tria Roj le treh. Z Borghesio je sodeloval na albumu s Kosovelovo poezijo Proti kapitulaciji in nastopal po zahodnem Balkanu in na Nizozemskem. Trenutno se igra še v triu Svojat in v ilirskobistriški melodramatični krautrockerski Ridoti. Občasno prosto improvizira.
Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
Monodrama, slovenska praizvedba
Igralka Marijana Brecelj Prevajalka: Alenka Klabus Vesel Režiser: Alen Jelen Dramaturg: Matjaž Briški Lektorica: Tatjana Stanič Scenografka: Urša Vidic Kostumograf: Claudi Sovre Produkcija: ŠKUC gledališče v koprodukciji s Pionirskim teatrom Ljubljana.
Premiera: 27. november 2025
Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk ni prinesel pozabe, temveč se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo. Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdan. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: kako bi ravnali mi? In – še pomembneje – kako ravnamo danes?

Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana